Islam v Bosni in Hercegovini

1. Islam v Bosni in Hercegovini Izdelal: Blaž Urh, 3. Gb Mentor: Marko Arnež, prof. filozofije

2. Uvod islama • Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo Alahovi (božji) volji. Islam je religija muslimanov. Temelji na veri v edinega Boga, Alaha, ki se je razodel preroku Mohamedu. Razodetja, ki mu jih je posredoval Bog, so zapisana v knjigi, imenovani Koran (po arabsko: “branje, knjiga ali recitiranje”). • Na svetu je okrog milijarde muslimanov; v glavnem so na Bližnjem vzhodu, severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o Bogu in zgodovini enake kot Judje in kristjani. • V 6. stol. so bili prebivalci Arabskega polotoka (današnja Saudova Arabija) nomadski živinorejci. Med njimi so prevladovali politeisti, se pravi tisti, ki so verjeli v več bogov, nekateri pa so že priznavali vrhovno božanstvo. V tej pokrajini so živele tudi manjše skupnosti kristjanov in judov, ki so verovali v edinega Boga iz Svetega pisma. • Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja.Mohamed je zaslovel kot božji poslanec in prerok. To razodetje je zabeleženo v Koranu, sveti knjigi islama. • Na začetku 21. stol. šteje islam več kot milijardo vernikov. Dežele, ki mejijo na Arabijo (Egipt, Magreb, Sirija, Irak…), ostajajo srce islama. Vendar pa Arabci predstavljajo le 20 odstotkov vseh muslimanov. Arabščina, v kateri je bil Koran razodet Mohamedu, je še vedno sveti jezik islama. Zato morajo muslimani vedno moliti v arabščini.

3. Koran – sveta knjiga Edini Bog – Alah (po arabsko) Prerok Mohamed (po arabsko)

4. Simbol islama Polmesec in zvezda • Na islamskih stavbah pogosto opazimo simbole te vere - polmesec in zvezdo. Peterokraka zvezda simbolizira pet stebrov islama, luna pa je simbol Mohamedovega bega iz Meke v Medino (bežal je ponoči, ko sveti luna), simbolizira pa tudi lunarni koledar, ki ga uporabljajo muslimani.

5. Islam v Bosni in Hercegovini • Prebivalci Bosne se imenujejo Bošnjaki. Današnji Bošnjaki se pogosto imenujejo tudi bosanski muslimani, saj je velika večina prebivalstva muslimanske vere. Nekje v 15. in 16. stoletju so nekdanji Slovani na ozemlju Bosne prevzeli islamsko vero. Sami sebe imenujejo »dobri Bošnjaci«, v starem bosanskem jeziku "Добри Бошњани". • Bošnjaki sodijo med sunitske muslimane, vendar so bolj »zahodno« usmerjeni in se razlikujejo od svojih muslimanskih bratov na Bližnjem vzhodu. Pravila in določila njihove vere so milejša – tako glede obnašanja kot tudi glede izgleda in oblačil. Glede na to jih včasih imenujejo tudi liberalni muslimani . • Prav zanesljivih statističnih podatkov o številu pripadnikov različnih verskih skupnosti v Bosni ni, predvsem zaradi nedavno končane vojne. Po nekaterih ocenah je prebivalstvo v Bosni in Hercegovini razdeljeno v naslednje verske skupnosti : • Muslimani - islam 40 % • Srbska pravoslavna cerkev 31 % • Rimskokatoliška cerkev 15 % • Protestanti 4 % • Druge verske skupine 10 % • Nekaj posebnega je tudi majhna judovska skupnost z vsega 1.000 verniki. Posebno mesto v družbi jim pripada zaradi dolge zgodovine sobivanja z ostalimi verskimi skupnostmi in predvsem zaradi aktivne vloge pri posredovanju med njimi.

6. Zgodovina islama v Bosni in Hercegovini • Islam se je v Bosni pojavil s prihodom Turkov v 15. stoletju. Širjenje islama v Bosni je eden največjih svetovnih fenomenov, ko gre za prostovoljni prehod v islam. Turki so izvedli invazijo in prevzeli nadzor nad ozemljem Bosne v letu 1463. Bosna in Hercegovina je ostala del Otomanskega imperija vse do Berlinskega kongresa leta 1878, ko je začasen nadzor prevzela Avstro-Ogrska. V tem obdobju se je veliko število južnih Slovanov na tem ozemlju spreobrnilo in prostovoljno prevzelo islamsko vero. Zabeležen je podatek, da je v mestu Jajce v enem dnevu prestopilo v islam kar 30.000 družin. Proces prehoda se je še pospešil z nastankom muslimanskih naselij, ki so nastala okrog islamskih kulturnih ustanov, kot so npr. džamije in tekije (podobno kot naše cerkve). • Islam so sprejeli tako običajno prebivalstvo kot tudi bosansko plemstvo, ki je želelo obdržati svoje stare pravice in posestva. Za prehod v islam obstajajo številni razlogi. Pri tem je pomembno vlogo odigrala tudi podobnost islama z nekdanjo prevladujočo vero – Crkva bosanska. To so molitev petkrat na dan, post, skromne molilnice, prepoved ikon in zavračanje križa. Nekateri viri omenjajo ugodnosti, ki so jih imeli islamski podložniki v primerjavi s krščanskimi. Po tretjih virih naj bi islam sprejeli kot reakcijo na številne predhodne poskuse pokristjanjevanja bosanskih ljudi in križarskih vojn, ki so poskušale uničiti Bosansko cerkev.

7. Podobno kot pri raznih drugih muslimanskih narodih, je tudi pri Bošnjakih islam obdržal nekatere lokalne vplive. Na primer alkoholna pijača je obravnavana kot manjši prekršek, medtem ko je svinjina strogo prepovedana. Prav tako tipična ženska obleka islamskih dežel ni postala popularna vse do 19. stoletja. • V 16. stoletju je obstajala celo posebna Bošnjaška smer islama, katere ustanovitelj je bil Hamza Hali Bošnjak iz Tuzle. Smer se je imenovala Hamzevijski islam in je vključevala vplive islama in krščanstva. Njegovo rast je ustavil veliki vezir Mehmed paša Sokolović v letu 1573. • V današnjem času je muslimanska skupnost v Bosni in Hercegovini razdeljena v osem regij – Sarajevo, Bihać, Travnik, Tuzla, Goražde, Zenica, Mostar in Banja Luka. Vsako regijo pokriva svoj vodja – mufti. Voditelj celotne islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je veliki mufti ali reis-ul-ulema. Ta položaj trenutno zaseda dr. Mustafa efendija Cerić.

8. Vezir Mehmed paša Sokolović Ottomanska država Dr. Mustafa efendija Cerić

9. Mošeja • Mošeja je stavba, v kateri se zberejo muslimanski verniki predvsem k molitvi. Pogosto je okrašena z verzi iz Korana, naslikanimi ali vklesanimi v kamen, toda brez vsake slike, kajti v islamski religiji je Boga prepovedano upodabljati drugače kot z besedami. V mošejo se ponavadi pride čez večje dvorišče, na katerem je bazen, namenjen umivanju. Vsak vernik se mora umiti oziroma si zmočiti dlani, roke, obraz, glavo in noge, da bi se tako očistil pred molitvijo. Zunaj so pogosto vodnjaki. Ob času, določenem za pet dnevne molitve, kličejo z minaretov izreke iz sune. To je klicanje k molitvi. Oseba, ki recitira verze, se imenuje muezin. V novejšem času uporabljajo tudi zvočnike, da jih verniki slišijo tudi od daleč. • Od vseh odraslih muslimanov se pričakuje, da se ob petkih udeležujejo opoldanskih molitev v mošeji. Ženske sedijo v mošeji ločeno od moških. Molitev vodi imam, kar pomeni modrec. Imame imenuje mošeja. Znane mošeje po svetu: • Mošeja Kaabe v Meki (Saudova Arabija) • Mošeja Ahmada ibn Tuluna v Kairu (Egipt) • Mošeja Muhameda Alija v Kairu (Egipt) • Mošeja Souna v Rabatu (Maroko) Mošeja Kaabe

10. Mošeje v Bosni in Hercegovini Poznamo pet najbolj znanih cerkev oziroma mošej v Bosni in Hercegovini. To so : • Mošeja Ali Pasha • Mošeja Arnaudija • Mošeja Emperor • Mošeja Ferhadija • Mošeja Gazi Husrev-beg

11. Mošeja Ali Paše : • Stoji v Sarajevu in je bila zgrajena leta 1561. Postavil jo je Hadim Ali-paša v času svojega upravljanja Bosanskega okrožja. Mošeja je zgrajena v klasičnem istanbulskem arhitekturnem slogu. Večja kupola pokriva molitveni prostor, tri manjše kupole pa pokrivajo samostan. Zaradi svojih razsežnosti je ta mošeja postavljena na vrh lestvice vseh mošej v Bosni in Hercegovini. Mošeja Ali Paše je bila močno poškodovana zaradi srbskih napadov med vojno v začetku 1990-ih, še posebej kupole. Obnovljena je bila leta 2004.

12. Gazi Husrev-begova džamija : • Pogosto je imenovana kot Begova džamija in stoji v mestu Sarajevo. Zaradi svoje velikosti in privlačnosti jo štejejo kot najpomembnejši spomenik sakralne islamska arhitekture na Balkanu. Zgrajena je bila leta 1530, postavil pa jo je vladar bosanskega Sandžaka Gazi Husrev-beg. Džamija je kvadratne oblike, kupola pa ima premer 13m in je visoka 16m. Glavni kupoli so priključene še manjše kupole in polkupole. Mošeja se nahaja v znani soseski Sarajeva Baščaršija in ostaja eden najbolj priljubljenih središč čaščenja v mestu.

13. Mošeja Emperor : • Bila je ena prvih džamij v Sarajevu, postavljena leta 1462. Po bosansko jo imenujejo Careva džamija, imenovana pa je po sultanu Sulejmanu I. Njeno izgradnjo je omogočil ustanovitelj mesta Sarajeva Isa Beg Isaković. Prvotna zgradba je pogorela 1480. leta ob napadu Sarajeva. Današnjo mošejo je leta 1566 postavil Sulejman veličastni. • Mošeja je zgrajena kot centralni tip džamije. Centralna kupola ima v preseku obliko polkroga, kar je tipično za klasično obdobje osmanske arhitekture. Ob strani so postavljeni še trije prostori, da je džamija lahko sprejela veliko število vernikov.

14. Mošeja Arnaudija : • Zgrajena je bila leta 1594 v Banja Luki. Postavil jo je takratni finančni minister bosanskega okrožja Hasan efendija. Mošeja je predstavljala osrednji del starega dela mesta – Donjeg Šehera v Banja Luki. V času vojne je bila mošeja popolnoma uničena in sicer 7. maja 1993. Rušenje je izvedla srbska milica v organizaciji Republike Srbske. Takrat so s ciljem etničnega čiščenja razstrelili tako mošejo Arnaudija kot tudi 800m oddaljeno mošejo Ferhadija na nasprotnem koncu ulice. Obe mošeji sta bili uničeni v isti noči, le v časovnem zamiku 15 minut.

15. Mošeja Ferhadija : • Bosansko se imenuje Ferhat-pašina džamija. Nekdaj je bila osrednja stavba v Banja Luki in eden največjih dosežkov islamske arhitekture v Bosni in Hercegovini. Zgrajena je bila leta 1579. Izgradnjo je financiral bosanski sandžak beg Ferhat-paša Sokolović. Kompleks zajema tudi tri manjše mavzoleje z grobnico Ferhat-paše in njegove vnukinje Safi-Kadune. Na vogalu je postavljen osrednji vodnjak. Kasneje je bil kompleksu dodan osrednji stolp ali minaret – Sahat kula. Mošeja je bila izjemno velika – široka 18m in 14m dolga, vrh kupole pa je bil visok 18m. Minaret je bil visok 43m. Mošeja je bila leta 1950 uvrščena med kulturno zapuščino Bosne in Hercegovine, kasneje pa tudi med spomenike svetovne zapuščine pri UNESCO-u. Leta 1993 je bila razstreljena s strani srbskih sil, skupaj z mošeja Arnaudija.

16. Muslimanski prazniki • Obredi, prazniki in celo civilno življenje se v islamu ravnajo po koledarju, ki se razlikuje od koledarja dežel s krščansko tradicijo. Čas začenjajo šteti od leta 622, se pravi od hedžre, datuma, ko je Mohamed emigriral v Medino. Muslimanski prazniki si sledijo v dvanajstih mesecih, ki imajo izmenično po 29 in 30 dni. V mesecu ramadanu praznujejo noč usode, Lailat-al-Kadr, v spomin na razodetje Korana Mohamedu. Praznik Id al-Fitr ali “mali bajram” pomeni radosten konec ramadanskega posta. Na ta dan se verniki zberejo v mošeji in molijo. To je vesel praznik, ob katerem si v vsaki hiši razdelijo kolače in se obdarujejo. Na koncu romanja v Meko praznujejo “praznik ovce”. Romanje v Meko

17. Viri • Spletne strani: • http://sl.wikipedia.org/wiki/ • http://en.wikipedia.org/wiki/ • http://bs.wikipedia.org/wiki/ • http://www.religije.com/islam.htm • Knjige: • Verstva sveta; Larousse (Enciklopedija za mlade) • Kako so živeli: V prvih stoletjih islama; Moktefi

18. HVALA ZA POZORNOST