VISOKOŠOLSKO KNJIŽNIČARSTVO – DODANA VREDNOST UNIVERZI V MARIBORU Franci ČUŠ Sandra KURNIK ZUPANIČ

1. VISOKOŠOLSKO KNJIŽNIČARSTVO – DODANA VREDNOST UNIVERZI V MARIBORU Franci ČUŠ Sandra KURNIK ZUPANIČ Dunja LEGAT Posvetovanje ZBDS, Maribor, 6. – 8. 10. 2009

2. Visokošolsko knjižničarstvo – KAPITAL UNIVERZE • Temeljna podporna dejavnost izobraževanju in raziskovanju na univerzah; • Cilj knjižnic UM: postati enakovreden partner pri doseganju cilja univerze – izobraziti strokovnjaka, ki bo s svojo ustvarjalnostjo in inovativnostjo DODANA VREDNOST DRUŽBI

3. DODANA VREDNOST DRUŽBI METODOLOŠKA POJASNILA Enota opazovanja Enote opazovanja so vse gospodarske družbe in tisti samostojni podjetniki posamezniki,ki so na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) zavezani za predložitev letnih poročil in drugih podatkov družb ter srednjih in velikih podjetnikov za javno objavo in za državno statistiko. Viri, zajetje in metode zbiranja podatkov Vir podatkov o bruto dodani vrednosti na zaposlenega so oddana letna poročila gospodarskih družb(natančneje izkaz poslovnega izida), ki jih na podlagi ZGD zbira Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Letna poročila na poenotenih obrazcih se predložijo le v elektronski obliki (z neposrednim vnosom podatkov prek spletnega portala AJPES ali v obliki Excelove datoteke).

4. Definicije in pojasnila Bruto dodane vrednosti (BDV)se izračuna: - Kosmati donos od poslovanja (AOP102) - Stroški blaga, materiala in storitev (AOP104) - Drugi poslovni odhodki (AOP124) --------------------------------------------------------------- = Bruto dodana vrednost Število zaposlenih predstavlja vsoto povprečnega števila zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju. Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega(BDV/Z) se izračuna tako, da se vsota bruto dodanih vrednosti deli z vsoto števila zaposlenih: ∑ bruto dodana vrednost BDV na zaposlenega = ---------------------------------- ∑ število zaposlenih

5. KAKOVOST KNJIŽNIC = KAKOVOST UNIVERZE Sistem zagotavljanja in preverjanja kakovosti na Univerzi v Mariboru • Ustanovitev Komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru leta 1997 (status stalne komisije Senata UM). • Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic … (2006). • Od leta 2000 večina članic izvaja letno samoevalvacijo svoje dejavnosti.

6. SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIC NA UM • Knjižnična dejavnost je bila v okviru fakultet slabo predstavljena ali celo prezrta – vloga knjižnic se zdi preveč samoumevna. • Osrednja univerzitetna knjižnica UM Univerzitetna knjižnica Maribor izvaja samoevalvacijo svoje dejavnosti od leta 2002.

7. SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIC NA UM • Leta 2006 na Komisiji za ocenjevanje kakovosti UM sprejeta STRATEGIJA KAKOVOSTI OSREDNJE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE. • Leta 2007 prvič izvedena samoevalvacija po ENOTNIH SAMOVALVACIJSKIH MERILIH za UKM in visokošolske knjižnice članic UM.

8. KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM UM • Univerzitetna knjižnica Maribor – osrednja univerzitetna knjižnica: s svojo tradicijo, bogatim in dragocenih fondom in raznoliko dejavnostjo – razkošje redkih univerz. • 11 fakultetnih knjižnic, 12 izposojevališč, enotna članska izkaznica, 1.323.970 enot knjižničnega gradiva, oddaljeni dostop do informacijskih virov knjižnice odpira vrata knjižnic 24 ur 7 dni v tednu.

9. KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM UM • S spremembo Statuta UM v letu 2009 je Komisija za knjižnični informacijski sistem UM izgubila status stalne komisije Senata UM. • Ustanovljena Komisija za knjižnični sistem pri ravnatelju UKM. KORAK NAZAJ V RAZVOJU IN POMENU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI NA UM

10. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Poslanstvo (temeljne naloge, ki izhajajo tudi iz statuta univerze) • Temeljna podpora izobraževalni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in strokovni dejavnosti UM. • Varuhinja kulturne dediščine Republike Slovenije. • Skrbnica domoznanske dokumentacije mesta Maribor in širše okolice.

11. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Osrednjost • koordinacijska vloga v knjižnično informacijskem sistemu UM, • varuhinja znanstvene dediščine UM, • skrb za informacijsko opismenjevanje, … (Akt o ustanovitvi univerzitetne založbe UM, Pravilnik o založniški dejavnosti UM, Pravilnik o obveznem izvodu UM – v pripravi, Digitalna knjižnica UM,…)

12. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Nacionalnost • Druga depozitarna organizacija za obvezni izvod publikacij (investicija UM v 2008 – ureditev bioklimatskih razmer v skladiščih UKM) • Regionalnost • Dodana vrednost k vlogi in pomenu Univerze v Mariboru v regijskem družbenem okolju.

13. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Ciljna usmerjenost • Izvajanje anket o zadovoljstvu uporabnikov (zadnja po obnovi UKM-a). • Organiziranost • Uvedba projekta popisa delovnih postopkov s ciljem optimizacije in racionalizacije le teh. • Kakovost • UKM vrednoti svoje delovanje glede na svoje poslanstvo in cilje, poslanstvo in cilje univerze in glede na potrebe uporabnikov.

14. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Uspešnost • Sistematična evalvacija dejavnosti knjižnice in oblikovanje kriterijev kakovosti z veljavnimi standardi in priporočili stroke in univerze. AKCIJSKI NAČRTI IZBOLJŠAV

15. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Aktualnost/temeljnost • Zagotavljanje knjižnične zbirke, ki zagotavlja izpopolnitev raziskovalnih, izobraževalnih, umetniških in strokovnih potreb akademskega osebja in študentov. • Dovzetnost • Knjižnice so dinamičen organizem, ker se spreminjajo cilji in potrebe univerze in okolja. (podaljšan odpiralni čas do 21. ure, uvedba dnevne časopisne čitalnice)

16. STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM • Knjižnica kot učni center -Informacijsko opismenjevanje uporabnikov. (cilj integracije informacijskega opismenjevanja kot sestavnega dela visokošolskega študija na Univerzi v Mariboru je še daleč od uresničitve) • Pripadnost/motiviranost zaposlenih • Vzpodbujanje in sofinanciranje formalnega in neformalnega izobraževanja zaposlenih. • Žal neustrezna prevedba in umestitev strokovnih knjižničarskih delovnih mest na UM v novem plačnem sistemu. • Izguba strokovno poimenovanih delovnih mest v knjižnicah na UM.

17. SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI UM Merila za samoevalvacijo univerze in njenih članic (Pravilnik o postopku samoevalvacije, 2006): • namen, politika, cilji, strategija, organiziranost in vodenje, urejenost dokumentacije, skrb za kakovost, • izobraževanje, • upravni, strokovni in strokovno tehnični delavci, • študenti (uporabniki), • prostori, • oprema za “izvajanje” dejavnosti, • financiranje, • sodelovanje z družbenim okoljem na regionalni, državni in mednarodni ravni.

18. SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI UM • Samoevalvacijska poročila za knjižnično dejavnost na UM so kvantitativno naravnana in prikazujejo razmerja na področju • uporabnikov in storitev, • knjižnične zbirke, • razvoja potencialov knjižnice, • prostorov in opreme in • izdatkov knjižnice.

19. KNJIŽNICE V AKCIJSKIH NAČRTIH IZBOLJŠAV FAKULTET • Le tri fakultete so v svojih akcijskih načrtih predvidele ukrepe, ki so se nanašali tudi na knjižničarstvo • Medicinska fakulteta: povečati število računalnikov, povečati fond s študijskim gradivom. • Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: računalniki v knjižnici so neustrezno vzdrževani in jih je premalo; prerazporeditev delavca na delovno mesto, ki bo zajemalo tudi vzdrževanje računalnikov v knjižnici. • Ekonomsko-poslovna fakulteta: prostorska razširitev in obnovitev knjižnice. VČERAJ OTVORITEV PRENOVLJENE KNJIŽNICE

20. PROSTORI IN OPREMA Na področju prostorov in opreme knjižnice je UM v zadnjem obdobju storila veliko. • 2008: investicija v obnovo UKM in ureditev bioklimatskih razmer v UKM (2.800.000,00 EUR). Investicija še ni zaključena. • 2008: prenova knjižnice Ekonomsko-poslovne fakultete. • 2008: nova stavba Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in tako nova knjižnica. • 2005: prenova knjižnice Pravne fakultete. • v načrtu gradnje Fakultete za energetiko predvidena knjižnica.

21. PROSTORI IN OPREMA2008: predviden pričetek gradnje Medicinske fakultete; v projektni dokumentaciji je knjižnica predvidena kot osrednji prostor fakultete.

22. KNJIŽNICE – SIMBOL AKADEMSKE SKUPNOSTI Umeščenost knjižnic na spletni strani UM pod infrastrukturo

23. KNJIŽNICE OPRAVLJAJO STORITVE Kljub temu da storitve dandanes predstavljajo večinski delež v BDP-ju razvitih držav, še vedno ne obstaja neka splošna opredelitev storitev niti soglasje o tem, katere dejavnosti uvrščamo med storitve. Definicije storitev so pogosto podane na negativen način, npr. kako se storitve razlikujejo ob blaga in pripisujejo naslednje lastnosti: - neoprijemljivost (so nematerialne), • nevidnost (ne da se jih shraniti, zato proizvodnja in potrošnja potekata • istočasno), - delovna intenzivnost (nizka uporaba kapitala in tehnologije) - z njimi se ne da trgovati (non-tradabilitly). Najbolj široke opredelitve storitev pri tem vsebujejo transport, trgovino, komunikacije, poslovne in finančne storitve ter državne storitve, gradbeništvo in javne komunalne storitve (preskrba z elektriko, plinom in vodo), . . . . . knjižničarske storitve!!!

24. NOV IZZIV PRED KNJIŽNICAMI UM • Prikazovanje dodane vrednosti knjižnične dejavnosti v obliki končnih učinkov na dejavnost univerze. • Prikazovanje povezanosti med uporabo knjižničnih storitev in uspešnostjo matične institucije.

25. Ko ste prisegli, da se boste učili, ste že napravili čez bukve križ. Kdo pa naj sanja in tuhta noč in dan? (Shakespeare, William, 1564-1616)

26. HVALA ZA POZORNOST