1 / 10

ROZA NI ZGOLJ POZA

ROZA NI ZGOLJ POZA. RAK DOJKE JE NAJPOGOSTEJŠI RAK ŽENSK V RAZVITEM SVETU IN PRI NAS. Statistika. Zbolevanje narašča, v Sloveniji letno zboli okoli 1.000 žensk, približujemo se pojavnosti v razvitem svetu (100 na 100.000 žensk). Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska.

soren
Download Presentation

ROZA NI ZGOLJ POZA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ROZA NI ZGOLJ POZA RAK DOJKE JE NAJPOGOSTEJŠI RAK ŽENSK V RAZVITEM SVETU IN PRI NAS

  2. Statistika • Zbolevanje narašča, v Sloveniji letno zboli okoli 1.000 žensk, približujemo se pojavnosti v razvitem svetu (100 na 100.000 žensk). • Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska. • Najpogosteje zbolevajo med 50. in 70. letom. • Kljub večjemu obolevanju se zadnja leta smrtnost zaradi te bolezni v razvitem svetu zmanjšuje, razloga za to sta organizirano iskanje raka pri najbolj ogroženih ženskah, t.i. presejanje in uvajanje novih učinkovitejših načinov zdravljenja. • Petletna preživetja brez ponovitve bolezni, katera lahko skoraj enačimo z deležem ozdravitev, znašajo glede na raziskave v Evropi od 60 % - 85 %, v Sloveniji pa 65 %.

  3. Tveganja in preventiva • Najpomembnejša dejavnika tveganja sta dedna obremenjenost in reproduktivni dejavniki. • Večje tveganje za zbolevanje imajo ženske, če je v njihovih družinah že rak (dojk, jajčnikov, debelega črevesa ali prostate). • Zelo je pomembno, da rak odkrijemo zgodaj in s tem zvečamo možnosti ozdravitve. • Za zgodnje odkrivanje je priporočeno redno samopregledovanje in presejanje z mamografijo. • Redno samopregledovanje bi moralo enkrat mesečno preiti vsaki ženski v navado, tiste ki imajo še menstruacijo naj pregled opravijo sredi ciklusa. • Presejanje z mamografijo ali preventivna mamografija pomeni slikanje žensk brez bolezenskih znakov v dojkah v rednih časovnih razmakih z namenom zgodnjega odkrivanja bolezenskih sprememb.

  4. Bolezenski znaki • Tipna zatrdlina v dojki je najpogostejši znak. • Drugi znaki: ugreznjena bradavica, krvavkast izcedek iz dojke in sprememba kože (pomarančasta in rdečina). • Prvi znak so lahko tudi povečane bezgavke v pazduhi. • Ob pojavu kateregakoli od teh znakov se nemudoma posvetujte z zdravnikom, ki bo z ustreznimi diagnostičnimi postopki izključil ali potrdil raka. • Spremembe v dojkah so zelo raznolike in vsaka sprememba še zdaleč ni rak. Sprememba kože Kožna jamica Zatrdlina Krvavkast izcedek Ugreznjena bradavica

  5. Diagnoza in stopnja bolezni • Klinični pregled: Izkušen zdravnik lahko že na otip prepozna sumljive spremembe, pregledati mora tudi bezgavke v pazduhi in nad ključnico. • Mamografija: Rentgenska slika (mamogram) kaže v črni in beli sliki posamezne vrste tkiva dojke. Če znaki raka niso dovolj jasni so še dodatne preiskave, oz. slikanja. • Biopsija: Odvzem tkiva za mikroskopski pregled ; igelna biopsija ali punkcija je postopek, ko se s tanko ali debelo iglo odvzamejo celice oz. košček tkiva. • Stopnje:

  6. Zdravljenje • Rak dojke zdravimo s kirurškimi, obsevalnimi in sistemskimi metodami. • Izbira je odvisna od razširjenosti bolezni ob postavitvi diagnoze in številnih drugih dejavnikov kot so: starost bolnice, njeno menopavzno stanje, lokacija tumorja in njegove značilnosti. • Kirurško zdravljenje je popolna odstranitev tumorja in prizadetih pazdušnih bezgavk, za to je včasih potrebna odstranitev dojke, večinoma pa se dojka lahko ohrani. • Pogosto je potrebno še obsevanje dojke ali dopolnilno hormonsko ali citostatsko zdravljenje (kemoterapija).

  7. Stranski učinki in posledice zdravljenja • Stranski učinki in posledice so odvisni od načina zdravljenja; pri bolj agresivni terapiji so lahko tudi posledice hujše. • Neželeni učinki kirurškega zdravljenja so: spremenjena telesna podoba, bolečine v predelu prsne regije in otekanje roke v primeru odstranitve pazdušnih bezgavk. • Ob uporabi sodobnih metod obsevanja, so neželeni učinki redki. • Neželeni učinki kemoterapije so pogosti in lahko tudi težki, najpogostejši takojšen neželen učinek je zavora delovanja kostnega mozga s posledično nagnjenostjo k okužbam, utrujenost, splošno slabo počutje ter spremembe kože in sluznic.

  8. Ponovitev bolezni • Tudi za ponovitev bolezni velja, da je zgodnje odkrivanje zelo pomembno, saj daje boljše možnosti ozdravitve. • Če se pojavijo spremembe na drugi dojki ali dolgotrajne, stalne bolečine v kosteh, suh dražeč kašelj, pomanjkanje teka, hujšanje, glavobol in bruhanje pa takoj obiščite osebnega izbranega zdravnika. • Lokalna ponovitev: V primeru, da se bolezen ponovi v dojki ali v prsni regiji je potrebno ponovno lokalno zdravljenje, ki obsega popolno odstranitev dojke, oziroma tumorja ter obsevanje.

  9. Never, never, never give up.  (Nikoli, nikoli, nikoli ne obupajte.) ~Winston Churchill Viri: http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/rak_dojke/

More Related