Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse nič

1. SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM PRED POTREBNIMI SPREMEMBAMI Uspešne oblike upravljanja javnih zdravstvenih zavodov Francka Ćetković, univ.dipl.oec. 1.10.2014, Ljubljana, DZ Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse nič Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

2. “NEUSPEŠNI JAVNI ZAVODI” • Že nekaj časa se srečujemo s trditvami: • sistem javnih zavodov je preživet; • rešitev je podjetizacija zavodov; • direktorji nimajo ustreznih orodij za vodenje zavodov • zdravstveni sistem bo učinkovitejši, uspešnejši, če bo • organiziran kot gospodarska družba; • zdravstvena storitev naj bo tržno blago; • avtonomijo zavodov utesnjujejo zakoni ( zakoni o • javnih financah, izvrševanju proračuna, računovodstvu, javnih • naročilih, računskem sodišču, javnih uslužbencih, plačah v javnem • sektorju); • Itd. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

3. USTAVNA PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Ustava Republike Slovenije v 50. členu obvezuje državo, da uredi obvezno zdravstveno, pokojninsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja ureja država z zakoni in drugimi predpisi. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

4. STRATEGIJA, CILJI ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Zdravstveni sistem je vreden toliko, kolikor je sposoben izpolniti svoj osnovni cilj - ta pa je ohraniti ali ponovno vzpostaviti zdravje ljudi. Izboljšanje zdravja prebivalcev je torej končni cilj zdravstvenega sistema. ČE VEMO, KAM GREMO, PRIDEMO NA CILJ Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

5. Zakon o zavodih, Ustanovni akti, STATUTI…..medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda (orodje direktorjev) JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVODI Republika Slovenija za javne zdravstvene zavode, ki jih je ustanovila, zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in z aktom o ustanovitvi. Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na demografsko ogroženih območjih. (7. člen zakona o zavodih) Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

6. SREDSTVA ZA DELO JAVNIH ZAVODOV SREDSTVA ZA DELO GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB Javni zdravstveni zavodi pridobivajo cca 95 -97% iz javnih sredstev – obveznih prispevkov, premij STATUS JAVNIH SREDSTEV Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Prihodki so pretežno pridobljeni s prodajo na trgu… Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

7. NAČRTOVANJE RAZVOJA Strategija razvoja zdravstva Proračunski memorandum Finančni načrt ZZZS Strategija razvoja JZZ ORODJE DIREKTORJA Letni program JZZ Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

8. ZNAČILNOST JAVNEGA SEKTORJA Značilnost javnega sektorja je, da njegov cilj, motiv poslovanja ni ustvarjanje dobička, ampak zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v skladu z dogovorjenim obsegom in kakovostjo storitev. Organizacija, ki opravlja storitve v režimu javne službe je učinkovita, če opravlja prave storitve, torej tiste, ki so predpisane, dogovorjene z zakoni, izvedbenimi predpisi, pogodbami, tiste, ki jih ljudje rabijo in pričakujejo, je uspešna, če dosega zastavljene cilje in je gospodarna, če uspe minimizirati vložena sredstva, ki jih zagotavljajo davkoplačevalci, ob pogoju, da se uspešnost in učinkovitost ne zmanjšata. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

9. KAZALNIKI USPEŠNOSTI Porabniki sredstev javnih financ so v prvi vrsti zavezani, da s sredstvi dosegajo optimalno učinkovitost in uspešnost. Gradiva OECD navajajo, da se meri učinkovitost, uspešnost in kakovost storitev v javni upravi z: merili učinkovitosti, ki izražajo razmerje med učinki in vložki, merili uspešnosti, ki se nanašajo na doseganje ciljev institucije, merili kakovosti storitev, ki se jih posebej izpostavlja kot predpogoj za uspešnost. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

10. KAZALNIKI USPEŠNOSTI Določanje kazalnikov – meril ciljev bo različno v posameznih zavodih, ker imajo ti po dejavnostih specifične naloge in cilje. Potrebno je določiti cilje, lahko je eden, ali jih je več, zopet odvisno od dejavnosti in nalog zavoda. Kaj je cilj osnovne šole, srednje šole, fakultete, opere, gledališča, doma starejših občanov, bolnice, zdravstvenega doma? Kolikor je različnih dejavnosti, toliko je ciljev. Kaj so cilji investicijskih vlaganj? Kazalniki so tako lahko izraženi v količinskih enotah storitev na neko časovno obdobje, lahko so vrednostno izražene storitve, programi. Priporoča se izgradnja kazalnikov, ki upošteva sistematičnost in preglednost in sicer tako imenovano SMART načelo: S - določljiv (specific) M - merljivi (measurable) A - dosegljivi (achievable) R - pomembni (relevant) T - časovno opredeljeni (timed) Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

11. PRIMERJAVE USPEŠNOSTI DELA, POSLOVANJA Dogovorjeni, sprejeti kazalniki uspešnosti dela in poslovanj – podlaga za primerjanje uspešnosti dela in poslovanja zavodov – ORODJA DIREKTORJEV Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

12. KAZALNIKI USPEŠNOSTI STANDARDI IN NORMATIVI DELA ZA PRIPRAVO STANDARDOV IN NORMATIVO DELA ODGOVORNA DRŽAVA ORODJE DIREKTORJA Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

13. ZNAČILNOST JAVNEGA SEKTORJA Značilnost, ki javni sektor ločuje od zasebnega je »javnost«. Pri tem ne mislimo samo na javnost poslovanja, ampak tudi za javnost vodilnih funkcij in ne nazadnje za javni nadzor nad porabo sredstev davkoplačevalcev. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

14. UČINEK V JAVNEM SEKTORJU JE DRUGAČE MERLJIV KOT V GOSPODARSTVU Tudi pri nas lahko na vseh področjih reguliranja javne sfere opazimo, da strokovna vprašanja in vprašanja kakovosti zamenjujejo predpisi, ki se v imenu merljivosti zanašajo na količinske kazalce. Zaradi njih poskušajo javni zavodi od šol do bolnišnic premagovati konkurenco z večjim številom programov, storitev, izmerjenih delovnih ur. Toda če konkurenca v avtomobilski industriji vodi do kakovostnejših izdelkov, je učinek kvantitativnih merilnih mehanizmov v dejavnostih javne sfere prej negativen kot pozitiven. JAVNA SFERA NI AVTOMOBILSKA TOVARNA!!!!! (Andrej Adam: Menadžerski prevzem javne sfere, Vir: http://www.dnevnik.si/objektiv/komentarji_in_mnenja/1042530447 Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

15. 2011 - PREDLOG SPREMEMBE ZAKONSKE UREDITVE JAVNIH ZAVODOV, PREDLAGAN ZAKON O DEJAVNOSTIH SPLOŠNEGA POMENA • Predlagani zakon ni bil podpore v javni razpravi: • Nesprejemljive rešitve - lastništva premoženja • zavodov; • Statusne oblike zavodov; • Prepletanje javne in tržne dejavnosti; • V ceno storitev vračunavanje “zmernega” • dobička: • Bojazen pred možno privatizacijo…. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

16. ZAKAJ JAVNE SLUŽBE Nepopolnost in neučinkovitost trga. Če bi bil trg popoln, bi se zagotavljala učinkovita izraba zmogljivosti in proizvodnja vseh dobrin, po katerih kupci povprašujejo na način, ki jim omogoča sprejemljivo ceno proizvodov in storitev. Po drugi strani pa proizvajalcem zagotavlja pokritje vseh stroškov proizvodov in storitev. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

17. ZDRAVSTVENA STORITEV NAJ BO TRŽNO BLAGO?? David Stuckler: Pravi, da je težko razumeti, da nekdo razmišlja o tem, da bi se služilo in kopičilo dobičke v zdravstvu. To vsekakor pomeni, ogrožanje kvalitete, dostopnosti zdravstvenih storitev. Postavlja vprašanje: ALI JE ZDRAVSTVENA STORITEV ČLOVEKOVA PRAVICA ALI TRŽNO BLAGO? KATERI SISTEMI SO USPESNEJŠI? Ali nacionalni zdravstveni sistemi, ki zdravje in zdravstveno varstvo razumejo kot temeljno človekovo pravico? Ali sistemi, kjer morajo bolni plačati za vse, kar potrebujejo? Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

18. Michael Sandel: “Whyweshouldn't trustmarketswithourciviclife” V družbi, kjer je skoraj vse naprodaj, se po Sandelu pojavita predvsem dve težavi. Ljudje v takšnem sistemu niso več enakopravni, saj so bogati v bistveno boljšem položaju kot revni. Pomembno pa je tudi dejstvo kvarnega vpliva same uvedbe trgovanja, saj lahko že to samo po sebi vpliva na dojemanje in vrednotenje področja družbe, na katerem uvedemo tržna pravila vrednotenja Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

19. POTREBNE SPREMEMBE ZA USPEŠNO DELO JAVNIH ZAVODOV, ORODJA ZA VODENJE ZAVODOV USTANOVITELJI NAJ ODGOVORNO OPRAVLJAJO NALOGE, KI SO ZAPISANE V USTAVI, ZAKONIH Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

20. POTREBNE SPREMEMBE ZA USPEŠNO DELO JAVNIH ZAVODOV, ORODJA ZA VODENJE ZAVODOV • ukinitev določil v “ZUJF”, ki omejujejo • zaposlovanje v zdravstvenih zavodih; • omogočiti hitrejše zaposlovanje mladih • zdravnikov (odpraviti ovire, ki jih predpisuje • stroka in drugi) • v plačnem sistemu uveljaviti večji del v • variabilnega dela plače, ki bo temeljil na • normativih in standardih dela (odgovorna • država); • v aktih (statutih) dati poslovodnim organom • pooblastila s katerimi bodo prevzeli obveznosti • in pravice za avtonomno vodenje zavodov; • v Svetih zavodov morajo biti strokovno usposobljeni člani, ki bodo • lahko prevzeli odgovornost za odločanje; Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković 8. člen (financiranje) Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Republika zagotavlja sredstva iz proračuna za financiranje republiških gospodarskih javnih služb, lokalna skupnost pa za financiranje izbirnih lokalnih javnih služb. Proračunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih služb se razmeji med republiko in lokalno skupnostjo na način, ki ga določa zakon.

21. POTREBNE SPREMEMBE ZA USPEŠNO DELO JAVNIH ZAVODOV PREDSTAVNIKI UPORABNIKOV, CIVILNE DRUŽBE MORAJO DOBITI VEČJO VLOGO V SVETIH ZAVODOV PROUČITI JE POTREBNO MOŽNOST POSEBNE ORGANIZACIJE UPORABNIKOV, KI BO VAROVALA NJIHOVE PRAVICE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA, KI BO SPREMLJALA URESNIČEVANJE PRAVIC TER IMELA PRISTOJNOSTI, DA PREDLAGA UKREPE V PRIMERU UGOTOVLJENIH KRŠITEV IN NEPRAVILNOSTI…. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković 8. člen (financiranje) Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Republika zagotavlja sredstva iz proračuna za financiranje republiških gospodarskih javnih služb, lokalna skupnost pa za financiranje izbirnih lokalnih javnih služb. Proračunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih služb se razmeji med republiko in lokalno skupnostjo na način, ki ga določa zakon.

22. ALI BI STATUSNA SPREMEMEMBA ZDRAVSTVENIH ZAVODOV ODPRAVILA PROBLEME V ZDRAVSTVENEM SISTEMU? MENIMO, DA NE Status organizacije sam po sebi ne zagotavlja uspešnega dela….. Vsak mora opravljati odgovorno svoje naloge, ki morajo biti jasno določene; Pravi človek mora biti na pravem mestu. Zaposlenim je potrebno zagotoviti razen plačnega sistema, ki bo temeljil na uspešnem delu še druge oblike stimuliranja kot je sistem napredovanja, strokovnega izpopolnjevanja. Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

23. Catherine Samary, francoska univerzitetna profesorica ekonomije na pariški univerzi Dauphine, meni, da poskušata IMF in EU sedanjo krizo v Sloveniji, ki je po osamosvojitvi ohranila nekatere socialne pridobitve iz obdobja samoupravljanja, izkoristiti za zatrtje tega pomembnega žarišča odpora proti neoliberalizmu Samaryjeva predvsem opozarja, da poskušajo mednarodne finančne in evropske institucije izrabiti krizo za strukturne reforme, torej za razgradnjo kakovostnih javnih storitev in socialnih pravic Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković

24. ZAKLJUČEK OHRANITI MORAMO SISTEM JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA, SISTEM JAVNIH NEPROFITNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV, ki bodo zagotavljali, varne, kakovostne, vsem dostopne potrebne zdravstvene storitve. PREDLAGANE SPREMEMBE PO PODJETIZACIJI, KONKURENČNOSTI, TRŽNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV NISO SPREJEMLJIVE! To smo dolžni našim otrokom, vnukom Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković