dr. Majda Zorec Karlovšek

1. Zdravstvene izkušnje in spoznanja za dosego višje kakovosti življenja, skozi povečano skrb za varnost in zdravje dr. MajdaZorecKarlovšek Združenjezarazvojforenzičnetoksikologije in drugihforenzičnihved FORTOX

2. ČLOVEK IN NJEGOV SISTEM VREDNOT Kaj so vrednote? Kako jih identificiramo? Vrednote delujejo na naše delovanje in odločitve Ali so vrednote posledica okolja, vzorcev (vzornikov)? Ali vrednote lahko načrtno spreminjamo (delujemo proaktivno) ?

3. ČLOVEK IN NJEGOV SISTEM VREDNOT Vrednote skozi življenska obdobja • otrok • mladostnik • odraslo obdobje • starostnik

4. Človek in njegovo delovno okolje Razmerjedelavec-delodajalec VREDNOTE: učinkovitost, kakovost, lojalnost, varnost, zdravje, zadovoljstvo • Dober delodajalec bo • izrabil delavčeve potenciale in • zmanjšal tveganja, ki jih vnaša delavec v proizvodne postopke. POTENCIALI : TVEGANJA

5. POTENCIALNA TVEGANJA prisotnosti psihoaktivnih snovi na delovnem mestu • alkohol DA • prepovedane droge DA • psihoaktivna zdravila (?) Alkohol: • večja pogostnost napak in nesreč pri delu (3,5x), • večja pogostnost poškodb, • večja pogostnost obolevanj (2,5x) • večja odsotnost od dela (16x), • zmanjšanje produktivnosti, kvalitete opravljenega dela

6. Vrednote povezane z opravljanjem dela Pomembno je, • da je človek za opravljanje dela motiviran, • da ga je telesno in duševno zmožen opravljati, • da mu omogoča osebnostni razvoj, • da delo opravlja v varnem in zdravju nenevarnem okolju, • da delo opravlja v dobrih medsebojnih odnosih s sodelavci in nadrejenimi in • da so rezultati dela in plačila v okviru pričakovanj (nagrada).

7. MOŽGANSKI SISTEM ZA NAGRAJEVANJE

8. PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu Skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. Poti za doseganje ciljev: • izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, • spodbujanje zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, • omogočanje izbire zdravega načina življenja in • spodbujanje osebnostnega razvoja.

9. PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu Izvajanje promocije zdravja Pravice delavca in obveznosti in delodajalca( ZVZD-1) Zdrava prehrana, ustrezne psihične in fizične aktivnosti Zmanjševanje stresa in povečevanja sposobnosti soočanja s stresom, zmanjševanje oblik psihofizičnega nasilja, bremena in pojavnosti depresije, pojavnosti odvisnosti

10. Snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe, odvisnosti,...)(Mednarodna klasifikacijabolezni (MKB 10) • Alkohol (F10) • Opioidi (opij, morfin, kodein, heroin, metadon) (F11), • Kanabinoidi (F12), • Sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini) (F13), • Kokain (F14), • Drugi stimulansi, vključno kofein (amfetamin, metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA)(F15) • Halucinogeni (LSD, meskalin, psilocibin)(F16) • Tobak (F17) • Hlapna topila (F18) • Kombinacija več snovi hkrati (F19)

11. MOŽGANSKI SISTEM ZA NAGRAJEVANJE

12. ! Uživanje psihoaktivni snovi, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika… (15. člen Ustave RS (Ur.l.RS, št. 33/91) Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejenesamo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine pravica do varnosti Načelo sorazmernosti!

13. ! Uživanje psihoaktivnih snovi, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika… Zakon o varnosti in zdravju pri delu(ZVZD-1); Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011 • 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc) Tudi pri nadzoru in testiranju na alkohol in druge droge na delovnem mestu je potrebno upoštevani etična načela in pravice podane z ustavo in zakoni Zakon o varovanju osebnih podatkov Zakon o pacientovih pravicah

14. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) • 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc) • (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. • (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. • (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca. • (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

15. Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja…. S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajamemo najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega učenja) in • spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola. • DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

16. ALKOHOL • zasvojljiva snov z vplivom na možgane • spada med strupe • zaviralec delovanja možganov kratkotrajni učinki: za mnoge prijetni vsaj 10.000 let nazaj “ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko; ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi” veliki verski začetniki : zmernost ali abstinenca Biblija: “Ne glej vina, kako se rdečkasto iskri, kako se v kozarcu lesketa, gladko teče! Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad.” vladarji, misleci, zdravniki, laična abstinentska gibanja običaji in prepričanja: “Le pij, le pij, pa drugega nalij!”

17. KRATKOTRAJNI UČINKI ALKOHOLA v kri se vsrka večinoma v tankem črevesu le jetra ga lahko razgradijo (pribl. 1 kozarec vina/1-1,5 ure) povzroča kemične spremembe na nivoju prenašalcev dražljajev v možganih zaviralec višjih centrov v možganih → sprememba vedenja, psihomotoričnih sposobnosti, doživljanja, presojanja razširitev žil podkožja, spremeni pulz, krvni tlak v večjih koncentracijah zavira delovanje nižjih centrov v možganih 5g/kg krvi - smrt zaradi motnje v delovanju centra za dihanje

18. POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA PITJA živčevje (krčenje možganov, božjast, težje duševne bolezni, depresija, motnje spanja, okvare živcev, zasvojenost) prebavila (alkoholna okvara jeter, trebušne slinavke, želodca) obtočila (motnje srčnega ritma, povišan krvni tlak, popuščanje srca) žleze (koža, spolna potenca, libido, poraščenost, …) drugi organski sistemi (n.pr. krvotvorni, imunski, …) rakaste bolezni (n.pr. jetra, požiralnik, žrelo, dojka, …) nezgode doma, na delu, v prometu in drugod motnje v delovanju družine, delovnega okolja in družbe nasilje (fizično, duševno, spolno) v družbi in v družini samomori nezaposljivost oz. brezposelnost, revščina, brezdomstvo raba drugih drog in druga socialna patologija ? Ali je alkohol res zdrav za srce ??

19. Tveganje za raka dojke pri ženskah Kumulativna incidenca raka dojkena 1000 ženskdo 80. leta starosti v povezavi s količino popitega alkohola Vir: Collaborative Group on Hormonal Factors in Breast Cancer (2002) British Journal of Cancer 87 1234-1245.

20. Izgubljena leta (bolezen ali prezgodnja smrt) - Evropa Vir:Global Health Risks, WHO 2009

21. STATISTIČNI PODATKI O ALKOHOLU poraba alkohola: 11 litrov + 7 l = 18 l/leto/prebivalca nad 15 let • umrljivost zaradi ciroze jeter: 38,9/100.000 (3. v Evropi) • umrljivost zaradi samomorov: 33/100.000 (med prvimi v EU) • več kot 1/3 hujših prometnih nezgod je zaradi alkohola • skoraj 1/2 moških in skoraj 1/3 žensk pije tvegano ali škodljivo • 5% otrok, starih 10 let in 27% 15 let pije alkohol nekajkrat na teden • le 40% otrok, starih 10 let in 25% 15-letnikov ne pije alkohola • 14% otrok (10 let), 42% (15 let) in 73% (16 let) je že bilo pijanih • 25% dijakov prvih razredov srednjih šol se napije vsak teden • v povprečju ljudje izgubijo 12,3 let življenja zaradi alkohola • več kot 25% smrti mladih med 15. in 29. letom je povezane z • alkoholom – prometne nezgode in samomori

22. običaji, ki spodbujajo pitje alkohola velika dostopnost alkohola SLOVENIJA JE DEŽELA “MOKRE KULTURE” visoka toleranca do negativnih posledic pitja pomanjkanje učinkovitih preventivnih ukrepov

23. ABSTINENT • (nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkohola) • MANJ TVEGANO PITJE • (verjetno ne bo privedlo do težav, okvar zdravja) • TVEGANO PITJE • (načini pitja in količina alkohola, ki bodo verjetno sčasoma privedli do težav = povečano tveganje) • ŠKODLJIVO PITJE • (že lahko ugotovimo posledice oz. težave zaradi pitja alkohola, vendar še ni izražena zasvojenost) • ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM = ALKOHOLIZEM • (6 meril - vsaj trije znaki v zadnjem letu) ALKOHOLIZIRANOST OPITOST, PIJANOST - akutna zastrupitev z alkoholom

24. KULTURNO PITJE ZMERNO PITJE PITJE "PO PAMETI" PREUDARNO PITJE NORMALNO PITJE ZDRAVO PITJE ---------------- PREKOMERNO PITJE

25. MERICA OZ. ENOTA ZA ALKOHOL Ena enota alkohola vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola: = 1 dcl vina ali = 2,5 dcl piva ali = eno šilce 0,3 dcl (“štamperl”) žgane pijače ali = 2 - 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta)

26. MANJ TVEGANO PITJE MOŠKI: do 14 enot tedensko (t.j. n.pr. do 2 dcl vina dnevno) ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola • ŽENSKE: • do 7 enot tedensko (t.j. do 1 dcl vina dnevno) • ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti • en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola

27. AUDIT VPRAŠALNIK(skrajšana prilagojena različica) 1. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol ? 0) nikoli 1) 1x/mesec ali manj 2) 2-4x/mesec 3) 2-3x/teden 4) 4x/teden ali več 2.Koliko meric pijač, ki vsebujejo alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih popili na tipičen dan, ko pijete ? (Ena merica alkoholne pijače je približno 2 in pol decilitra piva ali jabolčnika, 1 deciliter vina ali malo šilce = “štamperl” žgane pijače. ) 0) nič do 1 merice 1) 2 merici 2) 3 ali 4 3) 5 ali 6 4) 7 ali več 3.Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste popili - moški: 6 ali več meric ob eni priložnosti ? ženske: 4 ali več meric ob eni priložnosti ? 0) nikoli 1) manj kot 1 x/mesec 2) mesečno 3) tedensko 4) dnevno ali skoraj vsak dan Odgovor: Če je vsota točk iz vseh treh vprašanj za moške6 točk ali več, za ženske5 točk ali več, se šteje, da je test pozitiven in mora zdravnik z dodatnimi vprašanji ugotoviti, kakšno je pitje.

28. Merila za zasvojenost 1. močna želja po alkoholu 2. težave pri obvladovanju pitja alkohola 3. vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam 4. posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim 5. povečana toleranca za učinke alkohola 6. težave ob prenehanju pitja (abstinenčni znaki)

29. RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI Različne teorije (Jellinek, Jackson, Hudolin - Rugelj) faza uničevanja družine (navzven še varuje ugled, prikriva zasvojenost, doma pa že spori, grožnje, manj socialnih stikov družine, reorganizacija družine - spremenjene vloge) faza osebnostnega in socialnega propadanja (družina zelo motena, težave v službi, odtujenost, ožanje interesov, vse manjše miselne sposobnosti, doživljajska otopelost, okolica ga vse manj spoštuje in upošteva ter se vse manj želi družiti z njim, vse bolj osamljen - le pivski bratci; razveza, brezposelnost)

30. Alkoholikov obrambni sistem zanikanje minimaliziranje oz. bagateliziranje racionalizacija projekcija fragmentacija

31. Alkoholikove manipulacije vzbujanje občutkov krivde poniževanje preobčutljivost in nagla užaljenost prošnje, obljube, prisege grožnje

32. Po drugi strani (Duval, 1985): “Bolnik sem, vendar želim reči vsem tistim, ki bi me morali razumeti: Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne skušate razumeti, marveč me hočete izbrisati s seznama živih. Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje, ne ugodje. Sužnost, ne šala.”

33. IZHODIŠČA ZA POMOČ ZASVOJENCU Zasvojenost je bolezen možganov in zaradi tega alkoholik pije. Alkoholik praviloma ne bo nikoli več sposoben za manj tvegano pitje.(Zanj obstajata samo dve možnosti: ali nič ali preveč.) Prepričevanje za zdravljenje je nesmiselno.(Saj sam pri sebi alkoholik ve, da potrebuje zdravljenje, čeprav to ponavadi zanika.) Potrebna je usmeritev v zdravljenje ne samo zahteva za abstinenco. Vključitev družine - s sodelovanjem družine so uspehi usmeritve v zdravljenje bistveno boljši. Sodelovanje s specialistom medicine dela in osebnim zdravnikom

34. Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja…. S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajamemo najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega učenja) in • spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola. • DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

35. Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja…. S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajamemo najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskegaučenja) in • spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola. • DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!