PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO

1. DimitrovRevizija PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO predava~: Du{ko Dimitrov

2. Celi na presmetkata • Vrednuvawe (procenka) na zalihata na nedovr{eno proizvodstvo i gotovite proizvodi; • Utvrduvawe na tro{ocite sodr`ani vo prodadenite gotovi proizvodi (Cost of goods sold); • Da ovozmo`i sprotivstavuvawe (matshing) na prihodite od proda`ba na gotovite proizvodi i tro{ocite; • Da ovozmo`i objektivno vrednuvawe na zalihite spored barawata na MSS.

3. Zakonska regulativa za vrednuvawe (merewe) na zalihite (valuation, measurement) • Smetkovodstvena praksa formirana vo Makedonija spored Zakonot za smetkovodstvo (donesen 1989 godina od Vladata na Ante Markovi}; 1993 prenesen kako zakon na RM; {to va`el do 10 juli 2001 godina); • Zakon za trgovski dru{tva (posle 10 juli 2001 godina); • Me|unarodnite smetkovodstveni standardi (posle 10 juli 2001 godina celosno se primenuvaat vo RM); • Konkretno za ovaa materija MMS 2 - Zalihi.

4. Spored MSS:Zalihite treba da se merat spored nabavnata vrednost (tro{okot) ili neto realizacionata vrednost, vo zavisnost od toa koja od niv e poniska (MSS 2, 6). Spored ova, zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo (NP) i gotovite proizvodi (GP) treba da se merat spored nivnite proizvodni tro{oci ili neto realizacionata vrednost, vo zavisnost od toa koja od niv e poniska. • Spored porane{niot Zakon za smetkovodstvo "Zalihite na nadovr{enoto proizvodstvo i gotovi proizvodi se procenuvaat najmnogu po polna cena na ~inewe, odnosno najmnogu po proda`nite ceni namaleni za dava~kite i tro{ocite na proda`bata dokolku ovie ceni se poniski“ (~len 45). Re{enijata od porane{niot Zakonot za smetkovodstvo ne bea precizni, poradi {to dozvoluva{e da se vr{i procenka na proizvodstvoto do najmnogu polna cena na ~inewe, a ne be{e ka`ana dolnata granica.

5. Vrednuvawe na zalihite spored MSS Tro{ocite na zalihite na nedovr{ernoto proizvodstvo i gotovite proizvodi gi opfa}aat: • nabavnata vrednost na tro{ocite na materijalite i • tro{ocite na konverzija (MSS 2, 7). Nabavnata vrednost (tro{ocite na nabavkata) na zalihite na materijali gi opfa}a: nabavnata cena, uvoznite carini, tro{ocite na prevozot, tro{ocite na manipulacija i drugite tro{oci koi mo`at direktno da se stavat na tovar na zalihata do nivna lokacija vo magacin (MSS 2, 8).

6. Vrednuvawe na zalihite spored MSS Tro{ocite na konverzija na zalihite gi opfa}aat tro{ocite {to se direktno povrzani so proizvodstvoto, kako {to se: • direktnite plati, • rasporedenite fiksni i varijabilni op{ti tro{oci na sistematska osnova koi se odnesuvaat na proizvodstvoto, a koi nastanale so pretvaraweto (konverzija) na materijalite vo gotovi proizvodi osposobeni za proda`ba. Vsu{nost tro{ocite na materijalot i tro{ocite na konverzija mo`eme da gi nazna~ime kako proizvodni tro{oci.

7. Vrednuvawe na zalihite spored MSS Fiksnite op{ti tro{oci na proizvodstvo se onie indirektni tro{oci na proizvodstvo koi ostanuvaat relativno konstantni nezavisno od obemot na proizvodstvo, kako {to e amortizacijata i odr`uvawe na grade`nite objekti i opremata, kako i tro{okot na upravata i administracijata. Varijabilnite op{ti tro{oci na proizvodstvo se onie indirektni tro{oci na proizvodstvo koi direktno zavisat od obemot na proizvodstvoto, kakvi {to se indirektnite materijali i indirektnite plati (MSS 2, 10).

8. Rasporeduvawe na fiksnite op{ti tro{oci Rasporedot na fiksnite op{ti tro{oci na proizvodstvoto se zasnova na normalniot kapacitet na proizvodstvoto. Normalen kapacitet e proizvodstvo za koe se o~ekuva deka, pod normalni uslovi, prose~no }e se postigne vo tekot na pogolem broj na periodi. Fakti~koto nivo na proizvodstvo mo`e da se koristi ako e pribli`no na normalniot kapacitet. Iznosot na fiksnite op{ti tro{oci rasporedeni na sekoja edinica na proizvodstvo ne se zgolemuva kako posledica na pomaliot obem na proizvodstvo ili na neiskoristenata oprema. Vo periodi na nevoobi~aeno visoko proizvodstvo, iznosot na fiksnite op{ti tro{oci rasporedeni na sekoja edninica na proizvodstvo, se namaluvaat taka da zalihite ne se merat kako pogore navedenite tro{oci (MSS 2, 11).

9. Rasporeduvawe na varijabilnite op{ti tro{oci Varijabilnite op{ti tro{oci na proizvodstvo se rasporeduvaat na sekoja edinica na proizvodstvo vrz osnova na fakti~koto koristewe na proizvodnite kapaciteti. Pri rasporeduvaweto na op{tite fiksni i varijabilni tro{oci vo korist na proizvodstvoto se koristi sopstvenoto iskustvo so cel na racionalna i dosledna osnova da se izvr{i alokacija na ovie tro{oci i najverodostojno da se proceni (izmeri) vrednosta na proizvodstvoto. Nerasporedenite op{ti (indirektni) tro{oci se priznavaat kako rashodi vo periodot vo koj nastanale. Tie imaat tretman na tro{oci na periodot i se pokrivaat direktno od prihodot

10. Evidencija na tro{ocite Tro{ocite na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi mo`e najdobro da se pratat vo sistemot na smetkovodstvo na tro{ocite. Ova e posebna tema za rasprava, taka {to nie samo }e gi spomeneme glavnite metodi vo praksata koi se koristat vo proizvodnite pretprijatija za rasporeduvawe i kumulirawe na tro{ocite na zalihite. Klu~ni metodi za presmetka na tro{ocite vo zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi se: • presmetka na tro{ocite po rabotni nalozi (po proizvodi) • presmetka na pogonskite tro{oci (po mesta na tro{oci).

11. Evidencija na tro{ocite • Prvata metoda, presmetka na tro{ocite po rabotni nalozi, obi~no se koristi vo pretprijatija koi proizveduvaat mnogu razli~ni proizvodi vo ograni~eni koli~ini. Tro{ocite na proizvodstvo za sekoj razli~en proizvod se akumuliraat odvoeno na tovar na rabotniot nalog i se vklu~uvaat vo vrednosta na nedovr{enoto proizvodstvo se dodeka aktivnostite predvideni so rabotniot nalog ne se dovr{at. Dovr{eniot raboten nalog i tro{ocite sodr`ani vo nego se smeta za dovr{eno proizvodstvo (gotov proizvo11d) se' do momentot na proda`bata. Ovaa metoda nao|a primena vo golem broj proizvodni pretprijatija kaj nas (vo ma{inska industrija, grade`ni{tvoto i sl.).

12. Evidencija na tro{ocite • Vtorata metoda, presmetka na pogonskite tro{oci, obi~no se koristi vo onie slu~ai kade so postapka za monta`a se proizveduvaat golem broj sli~ni edinici na proizvodi. Obi~no se utvrduvaat posebni mesta na tro{oci (pogon), pa taka tro{ocite na materijalot, direktnite plati i indirektnite tro{oci na proizvodstvo se kumuliraat na tovar na mestoto na tro{ok. Tro{okot po edinica na proizvod se presmetuva so delewe na vkupnite tro{oci so vkupniot broj na proizvodi vo tekot na odreden period (nedela, mesec i sl.). Ovaa metoda nao|a svoja primena, na primer, vo ~eli~anite, fabrikite za hartija i drugi pretprijatija koi proizveduvaat golema koli~ina na proizvodi.

13. GRUPA 49 - RASPORED NA TRO[OCITE Soglasno Pravilnikot za sodr`ina na oddelnite smetki vo smetkovniot plan (~len 37), preku smetkite na grupata 49 - Raspored na tro{ocite, se prenesuvaat vkupnite tro{oci pri sostavuvawe na bilansot na uspehot, spored nazivite. Smetkite od grupata 49 se zatvoraat so smetkite na soodvetnite grupi od klasa 4 na krajot na godinata, odnosno pri izrabotka na godi{nata smetka. Vo ramkite na smetkata 490 - Raspored na tro{ocite mo`e da se vodat dve analiti~ki smetki za prefrluvawe na tro{ocite od klasa 4 i toa: 4900 - Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite, i 4901 - Raspored na tro{ocite neposredno vrz tovar na vkupniot prihod.

14. Prenesuvawe na tro{ocite Pri prefrluvawe na tro{ocite od smetkite na klasata 4 na klasata 7, za da se tovari vkupniot prihod isto iska`an na klasata 7, razli~no postapuvaat proizvodnite od trgovskite i drugite pretprijatija koi nemaat proizvodstvo Proizvodnite pretprijatija, direktnite tro{oci na materijalot i tro{ocite na konverzija, kako pogolem del od vkupnite tro{oci koi direktno ili indirektno se odnesuvaat na proizvodstvoto, gi prenesuvaat na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i na gotovite proizvodi na klasata 6, a samo tro{ocite na periodot (tro{ocite na proda`bata i administrativnite tro{oci) direktno gi prefrluvaat na klasata 7 i se pokrivaat direktno od vkupniot prihod za soodvetniot presmetkoven period.

15. Prenesuvawe na tro{ocite So zbirnata presmetka na proizvodstvoto, za koe }e stane zbor pokasno, del od tro{ocite na direktnite materijali za izrabotka i tro{ocite na konverzija se ostavaat vo zalihite na nedovr{enoto proizvodtvo i na gotovite proizvodi vo visina na procenetite zalihi, a delot na ovie tro{oci koi se odnesuvaat na prodadenite gotovi proizvodi se prenesuvaat isto na klasata 7 (smetka 700) i se pokrivaat od vkupniot prihod. Trgovskite i drugite pretprijatija koi nemaat proizvodstvo, site tro{oci iska`ani na klasata 4 direktno gi prefrluvaat na klasata 7 i gi pokrivaat od vkupniot prihod za soodvetniot presmetkoven period. Prefrluvaweto na tro{ocite od klasata 4 na tovar na zalihite na proizvodite i na klasata 7 zaradi pokrivawe od vkupniot prihod go prika`uvame grafi~ki i tabelarno na sledniot na~in:

19. Prenesuvawe na tro{ocite Klasifikacijata na tro{ocite na proizvodni tro{oci, tro{oci na proda`abata i tro{oci na administracijata (iznesena vo Pregledot), se pravi, za potrebite na presmetkata, spored sru~no rasuduvawe na smetkovoditelot i odnapred postaveni kriteriumi za klasifikacija. Problemot naj~esto se postavuva pri rasporeduvawe na op{tite fiksni tro{oci koi se odnesuvaat na proizvodstvoto, pri {to se koristat razni kriteriumu za rasporeduvawe (razni klu~evi i sl.), pri toa vodejki smetka za objektivnosta. Vo sekoj slu~aj najdobro e da se vodi analiti~ka evidencija na tro{ocite (analitika na klsa 4), so koja }e se obezbedi pri samoto kni`ewe na tro{ocite istite da se iska`uvaat na posebni analiti~ki smetki na proizvodni tro{oci, tro{oci na proda`abata i tro{oci na administracijata.

20. Prenesuvawe na tro{ocite Vo dadeniot pregled, napravena e klasifikacij na tro{ocite od klasa 4, po smetki (dadeni vo kolona 2), na: • proizvodni tro{oci koi se prenesuvaat na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi (klasa 6, vo kolonite 3 i 4); • tro{oci na periodot (kolona 5) podeleni na tro{oci na proda`bata i tro{oci na administracijata koi direktno se prenesuvaat na tovar na prihodite (na klasa 7) i • Finansiski tro{oci koi imaat poseben tretman vo Bilansot na uspeh, koi isto taka dirtektno go tovarat vkupniot pihod (se prenesuvaat na klasa 7).

21. Primer 1 (Podatocite se dobieni od Pregledot): Proizvodno pretprijatie na krajot na presmetkovniot period gi ima slednite tro{oci na klasata 4, grupirani na napred izneseniot na~in i toa: - tro{oci na materijali i tro{oci na konverzija 60.000.000 - tro{oci na proda`bata ........................................... 15.000.000 - tro{oci na administracija .................................... 20.000.000 - finansiski tro{oci ................................................ 5.000.000 Vkupno klasa 4: 100.000.000 Kni`ewe na 31.12.: _____________________________________________________________________________________ R.br. O p i s Iznos D. P. ____________________________________________________________________________________________ 1 Prenos na tro{ocite na materijalot i tro{ocite na konverzija 60.000.000 600 4900 1-a Prenos na tro{ocite na proda`ba 15.000.000 7001 4901 1-b Prenos na tro{ocite na administr. 20.000.000 7002 4901 1-v Prenos na finansiskite tro{oci 5.000.000 7003 4901 _____________________________________________________________________________________ 4900 - Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite 4901 - Raspored na tro{ocite na periodot (vrz tovar na vkupniot prihod) 7001 - Tro{oci na proda`bata (vrz tovar vkupniot prihod) 7002 - Tro{oci na administracijata (vrz tovar na vkupniot prihod) 7003 - Rashodi na finansirawe (vrz tovar na vkupniot prihod

22. GRAFI^KI PRIKAZ ZA PRENOS NA TRO[OCITE Klasa 4 Proizvodnitro{oci Klasa 6 60-nedovr{.proizv 63-got.proizv Klasa 7 7000-Tro{.vo prod.GP del del ostanuva Klasa 4 Tro{ocinaproda`ba Klasa 7 7001 Klasa 4 Tro{ocinaadministracija Klasa 7 7002 Klasa 4 Finansiskitro{oci Klasa 7 7003

23. GRUPA 60 - PROIZVODSTVO Soglasno Pravilnikot za sodr`inata na smetkite vo smetkovniot plan (~len 38), na smetkite od grupata 60 - Proizvodstvo, se opfa}a vrednosta na proizvodstvoto, nedovr{enite proizvodi, poluproizvodite i delovite kako i nezavr{enite uslugi vo cenata na ~ineweto.

24. PROIZVODSTVO (SMETKA 600) Na smetka 600 se kni`at tro{ocite na proizvodstvoto i uslugite, odnosno na tovar na ovaa smetka se prenesuvaat tro{ocite od klasata 4 koi se odnesuvaat na proizvodstvoto (600/4900). Na dolgovnata strana na smetkata 600 se prenesuvaat site tro{oci koi treba da se rasporedat na proizvodstvoto, kako {to se direktnite materijali i tro{ocite na konverzija, {to ovozmo`uva izrabotka na kalkulacija za cenata na ~inewe na proizvodite spored fakti~ki tro{oci. Indirektnite tro{oci koi ne mo`at da se rasporedat na tovar na proizvodstvoto, kako tro{oci na periodot se prefrluvaat direktno na klasata 7 i se pokrivaat od vkupniot prihod (703/ 4901).

25. Metodi za presmetka na NP i GP 1.Apsorpciona metoda na tro{oci Vo praksata najupotrebuvana metoda za procenka na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi bazira na apsorpciona osnova, {to zna~i opfa}awe na site tro{oci koi se odnesuvaat na proizvodstvoto i utvrduvawe na polna cena na ~inewe (full costing method ili absorption costing).

26. 2.Metoda na direktni tro{oci Vo teorijata e poznata metodata na direktni tro{oci ili metoda na varijabilni tro{oci (Direct costing method ili Variable costing method), spored koja samo tro{ocite koi variraat direktno so obemot na proizvodstvoto, odnosno varijabilnite tro{oci, se pripi{uvaat na proizvodite. Ova voedno zna~i deka drugite tro{oci, osven direktnite tro{oci, se pokrivaat na tovar na vkupniot prihod. Ovaa metoda na direktni tro{oci mu odgovara na menaxmentot za kontrola na tro{ocite, no ne e prifatliva za finansisko izvestuvawe i za dano~ni celi. Spored MSS 2 - Zalihi, treba da se primenuva Apsorcionata metoda na tro{oci, koja podrazbira vrednuvawe na zalihite na NP i GP vo visina na proizvodnite tro{oci.

27. ZBIRNA PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO I GOTOVITE PROIZVODI Vrednuvawe odnosno procenka na zalihite se vr{i preku zbirna presmetka na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi. Vo osnova, pretprijatieto treba da nastojuva vo vrednosta na zalihite da gi vklu~i tro{ocite na materijalot plus tro{ocite na konverzija, odnosno proizvodnite tro{oci, {to voedno ja pretstavuvaat cenata na ~inewe. Vrednosta na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite prozvodi na denot na sostavuvawe na bilanost na sostojba (godi{na smetka) se utvrduva so popisot i presmetkata na rabotnite nalozi, vrz osnova na podatocite od knigovodstvenata evidencija. Vo na{iot primer davame zbirna presmetka na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi po cena na ~inewe so sodr`ani proizvodni tro{oci.

28. Primer 1 - Zbirna presmetka na proizvodstvoto(podatocite se zemeni od primerot daden kaj smetka 490) Proizvodno pretprijatie na krajot na presmetkovniot period gi ima slednite tro{oci na klasata 4, grupirani na napred izneseniot na~in i toa: • tro{oci na materijali i tro{oci na konverzija 60.000.000 • tro{oci na proda`bata ............................................................ 15.000.000 • tro{oci na administracija ......................................................... 20.000.000 • finansiski tro{oci (kamati, kursni razliki i sl.) 5.000.000 Vkupno klasa 4: 100.000.000 Pokraj ova, zemeni se slednite podatoci za zbirnata presmetka na proizvodstvoto i toa: • zaliha na nedovr{eno proizvodstvo (smetka 600) na 1.01. 6.000.000 • zaliha na nedovr{eno proizvodstvo utvrdena so popisot na 31.12......................................................................... 9.000.000 • zaliha na gotovi proizvodi, sostojba na 1.01....................... 7.000.000 • zaliha na gotovi proizvodi utvrdena so presmetkata na den 31.12. po stvarni tro{oci (treba da se utvrdi)

29. Zbirna presmetka na proizvodstvoto i gotovite proizvodi (smetka 600 i 630) Na krajot na godinata, so popisot se procenuva vrednosta na zalihata na nedovr{enoto proizvodstvo spored vistinskite tro{oci sodr`ani vo proizvodstvoto, vo zavisnost od stepenot na dovr{enost na proizvodstvoto. Najdobar na~in za procenuvawe na zalihata na nedovr{eno proizvodstvo e vodewe na rabotni nalozi na koi se evidentiraat potro{enite materijali i plati za izrabotka na koi se dodavaat rasporedenite (po klu~) indirektni tro{oci koi se odnesuvaat na proizvodstvoto. Isto na krajot na godinata, so popisot se popi{uva zalihata na gotovite proizvodi po planski ceni, po koi se vodat zalihite vo tekot na godinata. So zbirnata presmetka se utvrduvaat fakti~ki nastanatite tro{oci na dovr{enoto proizvodstvo i vo taa visina se procenuvaat zalihite na gotovite proizvodi. Vo tabelata {to sleduva ja prika`uvame zbirnata presmetka na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi, vrz osnova na dadenite podatoci, pa bi imale:

31. Vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi, so sostojba na kraj na presmetkovniot period, spored stvarni (fakti~ki) proizvodni tro{oci, mo`e da se utvrdi edinstveno so srazmernoto u~estvo na vrednosta na zalihite na gotovite proizvodi na krajot na presmetkovniot period po planski ceni vo vkupnoto dovr{eno proizvodstvo po planski ceni. Srazmerniot del (procent ili koeficient) }e se primeni na vrednosta na dovr{enoto proizvodstvo po cena na ~inewe i se dobiva vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi svedeni po stvarna cena na ~inewe

32. Vrednosta na zalihata na gotovi proizvodi na krajot na presmetkovniot period po stvarni proizvodni tro{oci vo na{iot primer, }e se dobie koga vrednosta na dovr{enoto proizvodstvo po stvarni tro{oci (red. broj 5 vo prethodnata tabela) se pomno`i so procentot na u~estvo na zalihata na gotovi proizvodi po planski ceni vo vkupnoto dovr{eno proizvodstvo po planski ceni (21,57 %), pa bi imale: 57.000.000 h 21,57 % = 12.294.900 den. Vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi na krajot na presmetkovniot period po stvarni tro{oci vo iznos od 12.294.900 den. se vnesuva vo zbirnata presmetka pod red. broj 8 vo tabelata, vo koja vrednost fakti~ki se vr{i i procenka na zalihata na gotovite proizvodi utvrdena so popisot na krajot na presmetkovniot period.

33. KNI@EWA VO SMETKOVODSTVOTO Vo tekot na godinata, priemot na gotovi proizvodi od proizvodstvoto vo magacin za gotovi proizvodi i razdol`uvawe na magacinot za gotovite proizvodi pri nivnata proda`ba, se iska`uvaat na s-ka 630 - Gotovi proizvodi po planski ceni (odnapred utvrdeni ceni). Vrz osnova na podatocite od zbirnata presmetka na proizvodstvoto i na gotovite proizvodi, dadena vo prethodnata tabela, na denot na so~inuvawe na bilansot na sostojba (31.12.) se sprovedat soodvetni kni`ewa so krajna cel da se utvrdat tro{ocite sodr`ani vo prodadenite gotovi proizvodi iska`ani na s-ka 700.

34. Ovie kni`ewa bi bile slednite: _______________________________________________________________________________________ R.br. O p i s Iznos D. P. _______________________________________________________________________________________ Kni`ewa vo tekot na godinata (zbirno, vo edno kni`ewe) 1. Priem vo magacinot za gotovi proizvodi (po planski ceni) 50.000.000 630 6001 2. Razdol`uvawe na magacinot na gotovi proizvodi pri proda`bata (po planski ceni) 40.000.000 7000 630 Kni`ewa po zbirnata presmetka na krajot na godinata 3. Raspored na tro{ocite 60.000.000 6001 4900 4. Dovr{eno proizvodstvo (red. br. 5 vo zbirnata presmetka minus dovr{eno proizvodstvo po planski ceni, 57.000.000 - 50.000.000) 7.000.000 630 6001 5. Tro{oci vo realiziranite gotovi proizvodi (red. br. 9 - prodadeni gotovi proizvodi po planski ceni, 51.705.100 - 40.000.000 dokni`uvawe za otstapuvawata od cenite) 11.705.100 7000 639 ________________________________________________________________________________________ 630 - Proizvodi na zaliha (gotovi proizvodi) 6001 - Proizvodstvo (nedovr{eno proizvodstvo) 7000 - Tro{oci na prodadeni proizvodi i uslugi 4900 - Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite 639 - Otstapuvawe od cenite na proizvodite

35. Po prokni`uvawe na zbirnata presmetka na proizvodstvoto i na gotovite proizvodi, na smetkite vo glavnata kniga, ja imame slednata sostojba:

36. Tro{ocite sodr`ani vo prodadenite proizvodi, (vo na{iot primer iznosot od 51.705.100 denari, iska`an na smetkata 700), se sprotivstavuvaat (pariraat) na prihodite ostvareni isto od prodadenite proizvodi. Ne mo`e da se ostvaruva prihod bez da se napravi tro{ok za toj prihod, pa taka tro{ocite vo prodadenite proizvodi se odnesuvaat na prihodite ostvareni od proda`ba na proizvodite. Spored MSS 1 - Prezentirawe na finansiskite izve{tai, vo bilansot na uspeh prihodite od proda`ba na proizvodite namaleni za tro{ocite vo prodadenite proizvodi ja dava bruto dobivkata, od koja ponatamu se pokrivaat tro{ocite na periodot1. 1) Na{iot bilans na uspeh (sega propi{aniot) ne e usoglasen so MSS 1, taka {to tro{ocite vo prodadenite proizvodi ne mo`at da se dobijat od vnesenite bilansni pozicii.

37. GRUPA 63 - PROIZVODI Soglasno Pravilnikot za sodr`ina na smetkite vo smetkovniot plan, na smetkite od grupata 63 - Gotovi proizvodi, se opfa}a vrednosta na gotovite proizvodi spored nazivite na smetkite od ovaa grupa. Na smetkite od grupata 63 se kni`at gotovite proizvodi na zaliha, proizvodite vo tu|o skladi{te, proizvodi vo prodavnici, vkalkuliraniot danok na promet, vkalkuliranite akcizi, proizvodite vo dorabotka, obrabotka i manipulacija, vrednosno usoglasuvawe (namaluvawe) na zalihite na gotovite proizvodi i otstapuvawa od cenite na proizvodite.

38. PROIZVODI NA ZALIHA • Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi Vo prethodniot del nie po{iroko se zadr`avme na presmetkata na nedovr{enoto proizvodstvo i na gotovite proizvodi, pa taka ovde }e se zadr`ime samo na specifi~nosti i transakcii povrzani so kni`ewata na zaliihite na gotovite proizvodi. Za evidentirawe (merewe) na zalihata na gotovite proizvodi mo`e da se primeni metodata na standarden tro{ok (nie ja znaeme kako planski tro{oci, planski ceni) ili metodata na trgovijata na malo (koga zalihite se vodat po proda`ni ceni). Bilo koja od ovie metodi mo`e da se koristi po svoja ocenka, dokolku rezulatite dobieni so tie metodi se pribli`ni na tro{okot na zalihata (vidi MSS 2, 17).

39. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi • Standardnite (planskite) tro{oci gi zemaat vo predvid normalniot potro{ok na materijalite, platite, efektite i iskoristenosta na kapacitetot. Tie redovno se preispituvaat i, ako e neophodno, se menuvaat spored tekovnite uslovi. • Na krajot na presmetkovniot period, so presmetka na proizvodstvoto {to be{e prethodno objasneto, se dokni`uva razlikata me|u planskite tro{oci (po koi se vodat proizvodite vo tekot na godinata) i stvarnite tro{oci na zalihata na proizvodite (utvrdeni so presmetkata na krajot na periodot) i na toj na~in zalihite se sveduvaat na stvarni proizvodni tro{oci.

40. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi • Evidencijatana zalihite po proda`ni tro{oci, se primenuva kaj trgovijata na malo za trgovskite stoki vo prometot na malo, tro{ocite na zalihite se utvrduvaat so namaluvawe na vrednosta na realizacijata na zalihite so soodvetniot prose~en procent na razlikata vo cena (mar`ata), soodvetno i za vkalkuliraniot DDV, so cel proda`nata vrednost na prodadenite stoki se svede na nabavna vrednost (s-ka 701). Ova e posebna tema za koja ovde nema da raspravame. • Iska`uvawe na prizvodite po proda`ni ceni se vr{i taka {to gotovite proizvodi se iska`uvaat po proda`ni ceni, a na krajot na presmetkovniot period se utvrduva otstapuvaweto na proda`nite ceni od cenite na ~inewe, pa razlikata se iska`uva na smetka 639 kako otstapuvawe od cenite na proizvodite. Ovaa metoda mo`e da se koristi vo slu~ai koga cenite se stabilni, taka {to vo uslovi na inflacija, primenata na ovaa metoda skoro e nevozmo`na.

41. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi Iska`uvawe na proizvodite po cena na ~inewe, zna~i deka proizvodite na zaliha i prodadenite proizvodi se iska`uvaat po isti ceni, bidej}i se podrazbira deka kni`eweto na tro{ocite koi se odnesuvaat na tie proizvodi e sprovedeno vo vremeto na izdavawe na proizvodite od magacin. Primenata na ovaa metoda, po stvarni ceni na ~inewe, mo`e da koristi vo slu~ai koga cenata se utvrduva po zavr{uvawe na proizvodstvoto kako {to e slu~aj vo zemjodelstvoto ili vo poedine~noto proizvodstvo. Vodewe na gotovite proizvodi po cena na ~inewe ne e pogodno kaj proizvodstvo koe te~e kontinuirano, koga sekojdnevno se primaat gotovi proizvodi vo magacin, pa proizvodite treba da se iska`at po nekoja vrednost poradi finansiskoto zadol`uvawe vo stokovnoto knigovodstvo.

42. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi Vo tekot na periodot (godinata) za vrednosta na proizvodite primeni od proizvodstvo se zadol`uva smetka 630, po planska cena, a se odobruva smetka 600 (630/600). Pri proda`bata na gotovite proizvodi, istovremeno so kni`ewe na vkupen prihod po osnov na proda`bata, istovremeno se razdol`uva magacinot na gotovi proizvodi za vrednosta na prodadenite gotovi proizvodi, po planska cena (po cena po koja stokata se vodi vo magacin), so zadol`uvawe na smetka 700 - Tro{oci na prodadeni proizvodi i uslugi, a vo korist na smetka 630 (700/ 630).

43. Primer: • 1. Pretprijatietoproizvelogotoviproizvodiigipredavavomagacin, so priemnica, vovrednostod 800.000 den. Gotoviteproizvodigivodipoplanskiceni (primeni 1.000 par. poplanskacena 800 den. / par.). • 2. Prodadeni se gotoviproizvodivovrednostod 600.000 den. (500 par. poproda`nacena 1.200 den./par.), poispostavenafaktura, so presmetan DDV voioznosod 108.000. • 3. Planskatavrednostnaprodadenitegotoviproizvodiiznesuva 400.000 den. (500 par. poplanskacenaod 800 den./par.), pokoja so ispratnica se izdadenigotoviteproizvodiodmagacin. Kni`ewe: R.br. O p i s Iznos D. P. ________________________________________________________________________ 1. Priem na gotovi proizvodi od prozivodstvoto vo sklad 800.000 630 600 2. Prodadeni gotovi proizvodi so faktura 708.000 120 - Prihodi od proda`aba 600.000 7510 - Obvrska za DDV 108.000 260 3. Istovremeno - razdol`uvawe na magacin (po plans. ceni) 400.000 700 630

44. VREDNOSNO USOGLASUVAWE NA ZALIHITE NA GOTOVI PROIZVODI (SMETKA 638) Zalihite treba da se merat spored iznosot na tro{ocite ili neto realizacionata (proda`na) vrednost, vo zavisnost od toa koja od niv e poniska (MSS 2 , 6). Osnovno pravilo e zalihata da se vodi spored nabavnata vrednost, odnosno spored tro{okot za nejzinoto proizvodstvo (vo slu~ajot za zalihata na gotovi proizvodi). Vo slu~aj koga neto realizacionata (proda`nata) vrednost na zalihata }e padne pod nejziniot tro{ok (nabavnata vrednost), vo takov slu~aj zalihata se iska`uva po poniskata vrednost, vo slu~ajot po neto proda`nata vrednost, so {to se vr{i vrednosno usoglasuvawe na zalihata.

45. VREDNOSNO USOGLASUVAWE NA ZALIHITE NA GOTOVI PROIZVODI (SMETKA 638) Praksata na otpi{uvawe na zalihite pod tro{okot (nabavnata vrednost) do neto realizacionata vrednost e vo soglasnost so principot deka sredstvata ne treba da se iska`uvaat vo iznosi pogolemi od onie {to se o~ekuva deka }e se ostvarat so nivnata proda`ba ili upotreba. Procenkata na neto realizacionata (proda`nata) vrednost se zasnova vrz najverodostojna evidencija so koja se raspolaga vo vremeto koga se vr{at procenkite kako iznos za koj se o~ekuva deka zalihite }e bidat realizirani. Nova procenka na neto realizacionata (proda`na) vrednost se sproveduva vo sekoj nareden period, voobi~aeno so izgotvuvawe na sekoja godi{na smetka.

46. VREDNOSNO USOGLASUVAWE NA ZALIHITE NA GOTOVI PROIZVODI (SMETKA 638) Usoglasuvaweto na vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi so neto proda`nata vrednost, koga ovaa }e padne pod tro{okot (cenata na ~inewe) na zalihata, zna~i nejzino namaluvawe i taa razlika pretstavuva rashod. Namaluvawe na neto pazarnata vrednost na zalihite na gotovite proizvodi mo`e da nastane poradi nekurentnost na proizvodite na pazarot, o{tetuvawe pri ~uvawe vo magacin, zastaren rok na upotreba na proizvodot, zabrana za promet i sl. vo koi slu~ai se vr{i namaluvawe na nivnata vrednost odnosno vrednosno usoglasuvawe. Namalenata vrednost na gotovite proizvodi se iska`uva kako rashod i za istata vrednost se odobruva korektivnata smetka 638, {to ja koregira vrednosta na gotovite proizvodi na smetka 630 (kni`ewa: 437/ 638).

47. Primer:Izvr{ena e procenka na vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi (specificirana po proizvodi) i taa e slednata: Kni`ewe: R.br. O p i s Iznos D. P. ____________________________________________________________________________________________________ 1. Usoglasuvawe na vrednosta na zalihata na proizvodi 10.000 437 638 _________________________________ 437 - Vrednosno usoglasuvawe na zalihite 638 - Vrednosno usoglasuvawe na gotovi proizvodi Smetkite za usoglasuvawe na zalihite (317, 327, 357 i 607), vo slu~ajot smetkata 638 koja se odnesuva na usoglasuvawe na zalihata na gotovite proizvodi, se iska`uvaat vo bilansot na sostojba i ja namaluvaat vrednosta na vkupnata zaliha na gotovite proizvodi. Vsu{nost ovie smetki za usogalsuvawe na zalihite se korektivnoi smetki na smetkite na zalihite.

48. OTSTAPUVAWA OD CENI NA PROIZVODITE (SMETKA 639) Na smetka 639 se iska`uva razlikata me|u cenite po koi se vodat zalihite na proizvodite i cenata na ~inewe na tie zalihi. Ako proizvodite se vodat po planska ili proda`na cena, razlikata pome|u cenata dobiena so presmetka na proizvodstvoto (cena na ~inewe) i cenite po koi proizvodite se vodat na kontata 630, 631 i 633, pretstavuva otstapuvawe od cenite na proizvodite i se kni`i na smetka 639. Smetkata otstapuvawa od ceni na proizvodite (639) slu`i kako korektiv­na smetka na smetkite od grupata 63 i vo bilansot na sostojba otstapuvaweto ja koregira (zgolemuva ili namaluva) zalihata na gotovite proizvodi. Vo delot koga zboruvavme za zbirnata presmetka na proizvodstvoto (kaj smetka 600) dadovme primer za kni`ewata na otstapuvawata na smetkata 639.

49. BILANSOT NA USPEHSO ISKA@ANI TRO[OCI PO FUNKCIJA Proizvodnite pretprijatija nadobro e Bilansot na uspeh da go iska`at vo forma vo koj tro{ocite }e se iska`at po nivnata funkcija, ne po nivna priroda. Pri takvoto iska`uvawe vo BU, prihodite od proda`ba na gotovite proizvodi direktno se sprotivstavuvaat na tro{ocite vo prodadenite gotovi proizvodi i razlikata pretstavuvaBruto dobivka(Gross profit), od koja ponatamu se pokrivaat tro{ocite na periodot (tro{oci na proda`bata i tro{oci na administracijata). Vo prodol`enie davame Bilans na uspeh vo forma vo koj tro{ocite se iska`ani spored nivnata funkcija, pa bi imale: