1 / 21

Medicinske podatkovne zbirke

Medicinske podatkovne zbirke. 1. del. Pestrost informacijskih potreb v medicini. Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (Covell et al., 1985): na vsake tri paciente se v povprečju pojavita dve informacijski potrebi, ki zahtevata rabo informacijskih orodij.

theresia-zandra
Download Presentation

Medicinske podatkovne zbirke

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Medicinske podatkovne zbirke 1. del Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  2. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (Covell et al., 1985): • na vsake tri paciente se v povprečju pojavita dve informacijski potrebi, ki zahtevata rabo informacijskih orodij. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  3. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (glede na tip informacije): • 40% potreb po dejstvih (npr. stranski učinki zdravila X), • 43% potreb po informacijah o postopkih (npr., kaj narediti s pacientom, ki ima bolezen X), • 17% potreb po nemedicinskem znanju (npr., kako organizirati domačo oskrbo). Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  4. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (glede na vsebino): • 33% potreb po inf. o načinu zdravljenja, • 25% potreb po inf. o diagnostiki, • 14% potreb po inf. o zdravilih, • 28% ostalo. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  5. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb specialistov (ista študija): • 33% potreb po inf. iz njihove specialnosti, • 66% potreb po inf. iz ostalih specialnosti. • Poanta: • V medicinski praksi se stalno pojavljajo informacijske potrebe, ki jih je možno zadovoljiti le s kombiniranjem različnih informacijskih virov. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  6. Zvrsti informacijskih virov v medicini • Bibliografske zbirke, citatne zbirke, • zbirke znanstvenih in strokovnih revij v e-obliki, • zbirke na področju “s podatki podprte medicine (evidence based medicine)”, • spletniportali: • zbrana, združena in povezana vsebina iz različnih spletnih virov, in/ali • zbrani kazalci na spletne vire. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  7. Bibliografske zbirke: Medline • Največja bibliografska zbirka v biomedicini, • avtor: National Library of Medicine (NLM), Bethesda, ZDA, • na voljo v e-obliki za obdobje 1966 – danes, • vključeni bibliografski podatki o člankih iz 4.600+ biomedicinskih revij, • v zadnjih letih 76% zapisov z izvlečkom v angl., prej pribl. 50%. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  8. Bibliografske zbirke: Medline • Velikost: 12.000.000+ bibliografskih zapisov, • trend naraščanja: 2000+ / dan,450.000+ / leto. • vsak bibliografski zapis vsebuje opis vsebine dokumenta, • opis vsebine narejen z vsebinskimi koncepti iz tezavra MeSH. • MeSH = Medical Subject Headings. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  9. Tezaver MeSH • Kaj je vsebinski koncept? • najmanjša enota znanja, zapisana z besedami ali besednimi zvezami, • koncept ima samostojen pomen, • koncept opisuje nek konkreten objekt ali pojem. • Vsebinski koncept v MeSH: • vsebinski koncept vključuje vse sinonime in leksične variante (načine zapisovanja), • en sinonim je izbran kot “prednostno ime” koncepta in ga imenujemo deskriptor. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  10. Tezaver MeSH Vsebina je v bibliografskem zapisu opisana z • deskriptorji in kvalifikatorji, npr myocardial infarction / drug therapy • (kvalifikatorji podrobneje omejijo vsebinski obseg deskriptorja), • pomožnimi koncepti, pretežno kemijske in farmakološke narave. deskriptor kvalifikator Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  11. Tezaver MeSH Face [A01] Cheek Chin Eye Forehead Mouth Nose Respiratory System [A04] Larynx Lung Nose Nasal Bone Nasal Cavity Nasal Mucosa Nasal Septum Sense Organs [A09] Ear Eye Nose Olfactory Mucosa Vomeronasal Organ Taste Buds Deskriptorji so zelo pogosto uvrščeni na različna mesta istega hierarhičnega drevesa – primer deskriptorja Nose v hierarhiji Anatomy. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  12. Tezaver MeSH • Deskriptorji (koncepti) v tezavru MeSH so urejeni hierarhično. • Vseh hierarhij je 15. • En deskriptor je lahko uvrščen v več ločenih hierarhij, npr. • Creutzfeldt-Jakob syndromeje lahko C10 - Nervous System Diseasesali F3 - Mental Disorders Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  13. MeSH: primer hierarhične pozicije deskriptorja Norepinephrine Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  14. Tezaver MeSH • Tezaver MeSH se uporablja pri • indeksiranju in • iskanju. • Javno je dostopen na spletnem naslovu http://www.nlm.nih.gov/mesh/MBrowser.html • Med iskanjem njegova hierarhična narava pomaga pri • navigaciji ob izbiri ustreznih deskriptorjev, • širjenju ali oženju iskalne zahteve. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  15. Medline • Podatki iz zbirke Medline so pri proizvajalcu (NLM) načeloma zastonj. • Obstajajo številne implementacije komercialnih ponudnikov. • Spletna implementacija na NLM je zastonj. • Uporabniški vmesnik relativno neprijazen. • Največja pomanjkljivost: pregledovalnik za MeSH ni del uporabniškega vmesnika. • Spletna implementacija PubMed na strežnikih NLM: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  16. Medline - PubMed Primer enostavnega iskanja: uporabljen deskriptor cardiovascular abnormalities. Rezultati so v obliki bibliografskih zapisov. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  17. Medline - PubMed Rezultat iskanja je lahko tudi polni dokument. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  18. Biomedicina Slovenica • Največja specializirana bibliografska zbirka pri nas. • Gradi jo Inštitut za biomedicinsko informatiko MF. • Pokriva ista vsebinska področja kot Medline. • Veljajo ista načela gradnje, vključno z MeSH, kot pri Medline. • Vključuje dela slovenskih avtorjev objavljena pri nas in po svetu in dela tujih avtorjev, objavljena pri nas. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  19. Biomedicina Slovenica • V računalniški obliki nastaja od leta 1976! • 26. 10. 2007, ob 9:00, v zbirki 128.036 zapisov. • Dostopna zastonj na spletnem naslovu http://bswww.mf.uni-lj.si/pls/bs/bs_frm?lang=SLO Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  20. BiomedicinaSlovenica Rezultati iskanja ziskalno zahtevoAvtor = Kansky Ain Deskriptor =SKIN DISEASES,VESICULOBULLOUS Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

  21. Biomedicina Slovenica Rezultat iskanjaje lahko tudi polni dokument. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

More Related