1 / 43

ETIČNE DILEME V PREVENTIVI

ETIČNE DILEME V PREVENTIVI. Ksenija Tušek – Bunc Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. usmerjenost primarnega zdravstvenega varstva. preprečevanje bolezni in krepitev zdravja promocija zdravja. » ZDRAVJE ZA VSE ».

tiara
Download Presentation

ETIČNE DILEME V PREVENTIVI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ETIČNE DILEME V PREVENTIVI • Ksenija Tušek – Bunc • Katedra za družinsko medicino • Medicinske fakultete v Ljubljani

  2. usmerjenost primarnega zdravstvenega varstva preprečevanje bolezni in krepitev zdravja promocija zdravja » ZDRAVJE ZA VSE » geslo in cilj nove zdravstvene politikeSZO (30. skupščina l.1977)

  3. Leta 1984 postavljen okvir evropske zdravstvenepolitike • 38 ciljev vključno z pogoji in načini kako te cilje doseči • Deklaracija skupine Leeuwenhorst • SZD 7. kongresu • Zdravnik se mora v času svojega šolanja naučiti kako ohranjati zdravje ljudi in ne samo kako zdraviti bolezni

  4. PREDNOSTI PREVENTIVE • Sistematičen pristop k aktivnemu iskanju ogroženih/zgodnejše odkrivanje • Večja motiviranost za spreminjanje življenjskega sloga • Večja zdravstvena vzgojenost bolnikov • Celostna obravnava • Vpogled v stanje bolnikov na listi ZDM • Podatki o zdravstvenem stanju populacije • Sprememba miselnosti zdravnikov in bolnikov (hitrejše reagiranje)

  5. VZPODBUDE • Dolgoročno manj kurative • Dobro vodeni bolniki • Zadovoljstvo bolnikov • Kakovostno delo • Nagrajevanje!

  6. PREDNOSTI DM PRI IZVAJANJU PREVENTIVE • Razpredenost/mreža ambulant • Dostopnost • Stalnost • Poglobljen odnos bolnik - zdravnik • Pozitivno stališče zdravnikov DM

  7. OVIRE ZA USPEŠNE PREVENTIVNE AKCIJE V DM • Premajhna motiviranost ZDM • Majhna uspešnost • Pomanjkanje izkušenj • Ni preprostih priporočil • Nedorečenost navodil • Obilica kurativnega dela • Previsoki normativi v DM • Neurejenost nagrajevanja – ni ga! • Ni stalne podpore • Vse večje zahteve bolnikov • Ostala tveganja (presajanje na rake, cepljenja) • Podvajanje z MDPŠ

  8. ODNOS BOLNIKOV DO PREVENTIVE Vpliva na dejansko izvajanje preventivnih ukrepov: • Bolnikova stališča • Prepričanja • Preventivne naravnanosti • Upoštevanje zdravnikovih navodil

  9. KRONIČNE NENALEZLJIVE BOLEZNI najpogostejši vzrokobolevnosti in umrljivostiv razvitem svetu

  10. RAZLIČNE BOLEZNI, KI IMAJO SKUPNE ZNAČILNOSTI: • So ugotovljive • So preprečljive • Imajo skupne dejavnike tveganja za nastanek in razvoj

  11. Dovolj zgodnje odkrivanje in pravilno zdravljenje Preprečevanje !!!

  12. PREVENTIVA Vpliv na kakovost življenja posameznika Zmanjševanje obolevanja in umiranja vsega prebivalstva

  13. RAZLOGI ZA PRIMARNO PREVENTIVO Možnost preprečevanja bolezni : • 45 % smrti zaradi SŽB • 23 % smrti zaradi raka • 50 % zapletov SB

  14. TODA !!! • Splošnemu navdušenju nad preventivo sledi skepsa in kritika • Senčne strani,dileme preventive • Preventiva ni zdravljenje kot ga je poznala medicina v stoletjih razvoja • Odnos zdravnik – bolnik je drugačen • Spremenjeni odnos pomembne etične posledice • Preventivna medicina ima več skupnega z etiko, politiko in interesi kot relativnim tveganjem in znanostjo

  15. ETIČNE DILEME OBPREVENTIVNIH PROGRAMIH • Lažno pozitivni in lažno negativni rezultati • Visoki stroški promocije zdravja • Bolezen – pravična kazen za življenjske užitke

  16. ETIČNE DILEME 2 • Ustreznost programov • Ali lahko izvedemo zastavljene cilje? • S kakšno pravico odrekamo ljudem vsakdanje užitke ?

  17. USTREZNOST PROGRAMOV • Dokazano uspešni programi – uspešnost dokazana v randomiziranih študijah • Eksperimentiranje na posameznikih – etična kontrola • Eksperimentiranje na populacijah – brez etične kontrole • Nujna etična kontrola!!!

  18. MERILA ZA PRESEJANJE Bolezen mora biti : (Wilson 1976) • Resna • Pogosta • Razumljiv naravni potek • Primerni test • Sprejemljivo zdravljenje • Ugoden vpliv na potek bolezni

  19. USTREZNOST PROGRAMOV • Malo je ukrepov, ki bi ustrezale tem kriterijem • Utemeljitev preventivnih programov “da ne morejo škoditi” - nedopustna

  20. STRANSKI UČINKI PREVENTIVE • Lažno pozitivni rezultati • Nepotrebna zaskrbljenost ljudi • Vrsta nepotrebnih diagnostičnih in • Terapevtskih postopkov • Določen odstotek zapletov

  21. STRANSKI UČINKI PREVENTIVE • Prevelika odvisnost od zdravnika • Zdrav človek se prelevi v bolnika • Povečano število obiskov • Večje zahteve po zdravstvenih storitvah • Čakalne vrste

  22. PRIMERI ŠE NE DOKAZANO UČINKOVITIH PRESEJANJ • Testiranje blata na okultno krvavitev • Rutinsko digitalno pregledovanje prostate • Presejanje za karcinom ovarija • Presejanje malignega melanoma • Samopregledovanje dojk • Presejanje za karcinom testisa • Preventiva srčno – žilnih bolezni • Ugotovljen BMI nad 25 kot rizik za zdravje

  23. USTREZNOST PROGRAMOV IN INFORMIRAN PRISTANEK • Presejanja naj se obravnavajo kot raziskovalni projekti (če učinkovitost ni jasno dokazana) • Pristanek preiskovancev • Preiskovance opozoriti na posledice lažno pozitivnih/lažno negativnih rezultatov in na občutljivost in specifičnost testov • Pričakovati tožbe preiskovancev

  24. KRITIKA NEUTEMELJENEGA PRESEJANJA Kesić “Sistematski pregledi se pogosto opravljajo površno in včasih celo brez upravičenega razloga. Učinki so pogosto v nasprotju z velikim materialnimi stroški. Vendar kaj moremo? Sistematski pregledi v korist tistih, ki jih ne potrebujejo,so preplavili razviti svet – postali so ena od atrakcij sodobne medicine”

  25. ALI LAHKO IZVEDEMO TO, KAR SMO SI ZASTAVILI? • Promocija zdravja je neverjetno draga • Sodobna presajanja za bolezni srca in ožilja – 79% populacije z dejavniki tveganja (Mant) • Noben medicinski sistem ni sposoben izvesti tako velike zdravstvene intervencije • Ukrep možen le na javnozdravstveni ravni s programi promocije zdravja, usmerjenimi v celotno populacijo • Etično nedopustno je ne ukrepati

  26. DRAGI PREVENTIVNI PROGRAMI • Masovne kampanije (Anglija, Švedska) – marginalno znižanje holesterola in krvnega tlaka • 40 000 brisov in 200 biosij – preprečitev 1 smrti zaradi Ca materničnega vratu • Cena leta življenja -300 000 GBP • Cena leta življenja – 3000 do 5000 GBP pri mamografiji

  27. Etična dilema tega problema : • zatrpamo zdravnika z dodatnim delom na novo nastalem problemu • zanemari druge bolnike

  28. S KAKŠNO PRAVICO ODREKAMO LJUDEM VSAKDANJE UŽITKE ? • Omejitve promocije zdravja: pripravljenost človeka spremeniti svoje navade • “Jej, pij in bodi vesel, kajti jutri bomo vsi umrli” • Pripravljenost spreminjanja socialnih navad prihaja počasi kot odgovor na zunanje pobude in notranjo pripravljenost.

  29. TIRANIJA ZDRAVJA • Nekoč življenje in ne življenjski stil • Bolezen – skrb in odgovornosti posameznika • Nova definicija zdravja – razširjeni horizonti • Telesni problemi, revščina, zločin, nesrečo, celo lepota • Zdravje normalno, bolezen krivda • Nevarnost odrekanja sočutja in uslug bolnikom • Nevarnost tiranije zdravja –bolni tisti, ki se ne obnašajo primerno

  30. PATERNALISTIČNI ODNOS MEDICINE • Eden glavnih očitkov preventivnih programov • Vmešavanje medicine v posameznikovo obnašanje • Večja odvisnost, manj zdrav človek • Medicina ne more vsega popraviti • Nova religija – bolezen kot kazen za tiste, ki niso sprejeli nove poti zdravega načina življenja (družbeno sprejemljivo obnašanje) • Medicina ne bi smela imeti pooblastil, da nadzira človekovo obnašanje • Skrivnost – manj smo strpni do ljudi, ki ne ravnajo, kot bi mi želeli

  31. TOTALITARNA IDEOLOGIJA PREVENTIVE • Programi preprečevanja bolezni nadomeščajo osebne zdravstvene cilje z cilji, ki jih je postavila družba • Usode hujše kot smrt • Epidemiologi naj informirajo, ne pa ukazujejo ljudem kaj početi na osnovi medicinskih dogem

  32. PARADOKS PREVENTIVNE IDEOLOGIJE • Vsiljuje posamezniku zdravje kot obvezo, • Hkrati pa mu jemlje pravico, da bi življenje užil po lastnih željah

  33. ZAKLJUČEK • Sodelovanje v preventivnih programih izbira posameznika, ne pa njegova dolžnost • Zdravniki naj bi svetovali ljudem kako naj uživajo življenje pred seboj, ne pa kako naj živijo • Osebni stik • Krepi naj bolnikovo avtonomnost, ne odvisnost • Najbližje bolnikom in zdravnikom

  34. HVALA ZA VAŠO POZORNOST !

More Related