Etične dileme vzreje živali za prehrano

1. Etične dileme vzreje živali za prehrano

2. Kruta statistična dejstva Razsežnosti industrijske vzreje živali za prehrano ljudi (proizvodnjo jajc, mlečnih izdelkov, mesa) Podatki iz ZDA VB Slovenije

3. Moralno sporni vidiki množične/industrijske reje živali • Potratnost prehranjevanja z mesom • Neprijaznost do okolja • Nepotrebno trpinčenje živali • Ubijanje živali

4. Vprašanje moralne odgovornosti Kdo je odgovoren za trpljenje in smrt milijonov živali? Če je krivda porazdeljena med različne akterje, kolikšna je krivda vsakega od njih? Kmetje-rejci Mesno-predelovalna industrija (klavnice, obrati za proizvodnjo mesnih izdelkov) Oglaševalci Trgovci Kupci oz. potrošniki

5. Olajševalne okoliščine? Nevednost Manipulacija Navade Pomanjkanje možnosti izbire Pomanjkanje denarja

6. Vprašanja za razpravo Kaj sploh lahko storimo? Kaj od tega, kar lahko storimo, bi morali storiti? Zaradi česa je težko izpolniti naše dolžnosti do živali?

7. Primeri moralnih sodb Za izkoriščanje ne-človeških živali ni nobenega opravičila. Industrijska vzreja živali za prehrano je moralna katastrofa in sramota za človeštvo. Do ne-človeških živali nimamo nobenih neposrednih moralnih dolžnosti.

8. Primeri moralnih argumentov Kantov argument proti dolžnostim do ne-človeških živali Singerjev argument za moralno enakost ljudi in ne-človeških živali Singerjev argument proti trpinčenju živali

9. Kant o dolžnostih do vsega ne-človeškega Kakšne dolžnosti imamo do • Živali • Duhov(nih bitij) • Neživih stvari, vključno z naravo Kantova teza: vse te dolžnosti so zgolj posredne dolžnosti do soljudi.

10. Kantov argument proti dolžnostim do ne-človeških živali Sklep: do živali nimamo neposrednih dolžnosti, temveč so naše dolžnosti v zvezi z njimi (denimo dolžnost, da se vzdržimo krutega ravnanja, ali pa dolžnost, da jim poplačamo uslugo) posredno dolžnosti do človeka. Razlogi: • Živali se ne zavedajo samih sebe, nimajo umskih zmožnosti in (zato) (v nasprotju s človekom, ki je smoter) obstajajo le kot sredstvo. Kajti o njih se lahko smiselno vprašamo, čemu (za kakšen namen) obstajajo, o človeku pa ne. • Živali so zgolj analogon (približek?) človeka – če pes zvesto služi gospodarju, je to analogon zaslugi, ki jo je treba poplačati. Kdor ubije zvestega psa, ker je postal nekoristen, se s tem ne pregreši zoper svojo dolžnost do psa, pač pa zoper svojo dolžnost iz usmiljenosti in človečnosti do soljudi. • (Dolžnost, vrlina?) usmiljenost(i) in človečnost(i) zahtevata, da smo do živali dobrega srca – kdor je okruten do živali, bo (postal sčasoma) tudi do ljudi neusmiljen. • Živali je dopustno obravnavati izključno kot sredstva za naše smotre, jih instrumentalizirati, ni pa tega dopustno početi za zabavo.

11. Prepovedano je seciranje živih živali in eksperimentiranje na njih. Kaj bi Kant dejal o industrijski vzreji živali za prehrano?

12. Kritika Kantovega argumenta (i) Zakaj bi bila razlika v eni sami zmožnosti (namreč zmožnost razumne presoje in delovanja) zadostno opravičilo za v temelju tako različno ravnanje do ljudi na eni in živali na drugi strani? (ii) Potem, dolžnost hvaležnosti in dolžnost, da se vzdržimo krutosti, sta take vrste, da ju običajno dolgujemo neposredno tistim bitjem, ki so nam naredila uslugo oz. ki so zmožna trpeti. (iii) In končno, čeprav ne najmanj pomembno – zakaj bi sprejeli, da so vsi in samo moralni akterji (tj. umna in zato svobodna bitja) tudi moralni pacienti – zakaj bi se morala razred subjektov in prejemnikov moralnih dolžnosti prekrivati?

13. Singerjev argument za moralno enakost vseh, človeških in ne-človeških živali • Razvrščanje ljudi na več- in manjvredne, na tiste z več in one z manj pravicami, zgolj zaradi razlik v stopnji njihove inteligentnosti se nam ne zdi moralno sprejemljivo. • Če skromnejša inteligenca oz. pomanjkanje inteligence ni dovolj dober razlog za diskriminacijo (manj inteligentnih) ljudi, potem tudi ne more biti dober razlog za diskriminacijo nečloveških živali. (3) Podobno kot inteligenca tudi druge človeške odlike (jezikovna ali matematična sposobnost, čut za pravično ali lepo, ipd.) ne morejo opravičiti diskriminacije med ljudmi. A (4) potem je tudi do nečloveških živali ne morejo. Torej (5) za naš tradicionalni, izkoriščevalski odnos do nečloveških živali ni moralnega opravičila.

14. Singerjev argument ni odvisen od intuitivnosti premis, temveč od sprejetja naslednjega splošnega načela: Za vsako lastnost L (razliko v določeni sposobnosti), ki bi bila lahko podlaga ali opravičilo za različno obravnavo nečloveških živali (tj. za izkoriščevalski odnos do njih), velja, da je mogoče najti precejšnje variacije v tej lastnosti med ljudmi samimi; toda diskriminacija med ljudmi na podlagi lastnosti L bi se nam zdela moralno nesprejemljiva, zato doslednost zahteva, da tudi živalim pomanjkanja te sposobnosti ne štejemo v zlo – se pravi, da jih obravnavamo enako kot ljudi, da jim priznamo če že ne enakovreden, pa vsaj minimalen moralni status).

15. Načelo enakega upoštevanja (enakih) interesov Moralno načelo enakosti zahteva, da enakim ali dovolj podobnim interesom priznamo enako moralno težo/pomembnost ne glede na to, čigavi ti interesi so (ali moji ali od mojega prijatelja ali sonarodnjaka ali tujca ali živali). Argument: tako kot je v našem interesu, da ne trpimo (po nepotrebnem), je tudi v interesu živali, da ne trpijo; in če je prvo dovolj dober razlog, da se vzdržimo trpinčenja ljudi, mora biti tudi drugo dovolj dober razlog za opustitev trpinčenja živali.

16. Nekateri moralni pojmi in razlikovanja Načelni pomisleki vs. pomisleki glede bolj ali manj naključnih potez vzreje živali za prehrano Dolžnosti do živali vs. dolžnosti glede živali Dolžnost, enakost, interes, pravica Načelo enakosti Načelo enakega upoštevanja (enakih oz. podobnih) interesov