1 / 32

26. 9. 2012, Hotel Mons , Ljubljana

26. 9. 2012, Hotel Mons , Ljubljana. Festival primerov dobrih praks KSG www.ksg.edus.si. PROJEKTI, PROJEKTI, PROJEKTI … Projektno (učno) delo in projektni pristop (k vpeljevanju sprememb): Šolski razvojni projekti KSG. Ko govorijo dejanja, besede obmolknejo. Afriški pregovor.

vangie
Download Presentation

26. 9. 2012, Hotel Mons , Ljubljana

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 26. 9. 2012, Hotel Mons, Ljubljana Festival primerov dobrihpraksKSG www.ksg.edus.si

  2. PROJEKTI, PROJEKTI, PROJEKTI …Projektno (učno) delo in projektni pristop (k vpeljevanju sprememb):Šolski razvojni projekti KSG Ko govorijo dejanja, besede obmolknejo. Afriški pregovor Katja Pavlič Škerjanc, Zavod RS za šolstvo, katja.pavlic@zrss.si

  3. Ljudje se po navadi dajo lažje prepričati razlogom, do katerih so prišli sami, kot pa tistim, ki so se jih domislili drugi. BlaisePascal

  4. projektni pristop k … • učenju in poučevanju: • projektno učenje • projektno delo • PUD (projektno učno delo) • projektno vzgojno delo • učni projekt … • vpeljevanju sprememb v šolstvo/šole: • razvojni projekti (sistemski, nacionalni, šolski …): • pilotni projekti • šolski razvojni projekti KSG PROJEKTI, PROJEKTI, PROJEKTI … metoda, model, način ali vrsta pouka?

  5. Projektni pristop k vpeljevanju sprememb… … v šolstvo/šole šolski razvojni projekti

  6. PROJEKTI, PROJEKTI, PROJEKTI … • Projekt je časovno omejeno prizadevanje ustvariti enkraten produkt ali storitev. (Project ManagementBookofKnowledge, 1996) • Projekt je nova dejavnost ali sistematičen proces, ki ustvari nov izdelek ali storitev, katerega predaja predstavlja zaključek. Tipično za projekte je, da imajo omejene vire. (Max Wideman) • Projekt je enkratna in prehodna dejavnost za dosego novih ciljev, ki vključuje precejšen delež tveganja in negotovosti. (J. R. Turner) • Projekt je niz smiselnih organiziranih aktivnosti, ki nas v omejenem času pripeljejo do zastavljenega cilja. Aktivnost je opravilo, ki ga moramo opraviti v določenem času z definiranim začetkom in koncem. Projekt ima štiri vire: čas, finančna sredstva ter človeške in materialne vire. Pri idealno načrtovanem projektu poiščemo optimalno ravnovesje med vsemi štirimi viri, v praksi pa se moramo soočiti z omejeno razpoložljivostjo posameznih virov... (Milan Krajnc Pavlica)

  7. PROJEKTI, PROJEKTI, PROJEKTI … • Tem in številnim drugim definicijam so skupne naslednje lastnosti oz. značilnosti projekta: • Trajanje projekta je časovno omejeno, ima torej svoj začetek in konec, lahko pa se ponovi ali nadaljuje v drugi fazo z dopolnjenimi oz. redefiniranimi cilji. • Končni dosežek projekta je nekaj novega, najsi bo to • oprijemljive, materialne narave (prim. angl. output, deliverable - izdelek) ali • neoprijemljive, nematerialne narave (outcome - storitev, zmožnost ipd.). • Pričakovani dosežki so tudi temeljni cilji, zaradi katerih smo se projekta lotili (→ bistveni/ključni cilji). Seveda pa na poti do cilja pogosto odkrijemo stvari, ki jih sploh nismo načrtovali, tako da so med končnimi rezultati projekta lahko tudi tisti, ki so jih dali kasneje odkriti cilji (→ dodatni cilji). • Da bi uresničili cilje projekta, moramo opraviti vrsto praviloma zahtevnih in kompleksnihnalog in pri tem upoštevati vse že na začetku dane in kasneje odkrite omejitve. Naloge morajo biti skrbno načrtovane ter imeti jasno določen obseg, nosilca in izvajalce. • Projekt ima svoj lasten proračun.

  8. PROJEKTI, PROJEKTI, PROJEKTI … • Projekt ima svojo lastno organizacijo (ti. organizacijsko strukturo projekta: vodja projekta, projektni tim, izvajalci projekta), ki predvideva tudi drugačen, tj. projektni način vodenja. Projekt potrebuje izkušnje, ki navadno niso dosegljive le v okviru ene same organizacije. • Projekt ima vrsto udeležencev z različnimi interesi (ti. stakeholders, prev. déležniki, koristniki, podporniki, vplivni dejavniki, udeleženci projekta), ki so pozitivno ali negativno prizadeti v času izvajanja oz. ob zaključku projekta in zato lahko odločilno vplivajo na potek projekta in njegove rezultate, zato je treba njihova pričakovanja in zahteve upoštevati v vseh fazah projekta. • Vsak projekt ima štiri osnovne stopnje (faze): • Priprava projekta (koncipiranje, snovanje - opredelitev ciljev); • Načrtovanje projekta (ocena možnosti izvedbe – opredelitev tveganj in omejitev, določitev strukture, dejavnosti, časa, izvajalcev, sredstev…); • Izvajanje in spremljanje projekta (izvajanje dejavnosti za dosego ciljev in sprotna analiza dosežkov, prilagajanje načrta oz. oblikovanje alternativnih rešitev…); • Zaključek projekta (ocena dosežkov, analiza odklonov…).

  9. Projektni pristop k poučevanju/učenju ni nič novega … SOCRATES 470-399 pr.Kr. JOHN DEWEY 1859-1952 CARL ROGERS 1902 - 1987 LEVVYGOTSKY 1896-1934 BENJAMIN BLOOM 1913-1999 JEAN PIAGET 1896-1980 SEYMOUR PAPERT, 1928 - JEROMEBRUNER, 1915-

  10. Slovenska didaktična stroka … • Avtentično učenje– reševanje resničnega življenjskega problema oz. naloge • Aktivno učenje– t.i. learning by doing • Problemsko učenje… • Izkustveno učenje … • Interdisciplinarno učenje … • Avtonomno učenje– velika mera samostojnosti: dijaki sodelujejo pri vseh fazah projekta, od načrtovanja do evalvacije • Sodelovalno učenje– projekti so lahko individualni, a so pogosteje skupinski • Produktivno učenje- končni “izdelek”, ki je javno predstavljen • … • Helena Novak: projektno učno delo, inovacija, didaktični model • France Strmčnik: eden od modelov fleksibilne diferenciacije in individualizacije • Zmaga Glogovec in Drago Žagar: projektno vzgojno delo

  11. Projektni pristop k poučevanju/učenju

  12. Projektni pristop k poučevanju/učenju Faze projekta: • Pripravljalna faza: pridobivanje temeljnih informacij oz. znanj • Načrtovanje projekta: viharjenje idej • Izdelava načrta projekta: odločanje • Izvedba projekta (z vmesnimi preverjanji)in oblikovanje končnega izdelka • Javna predstavitev rezultatov • Ocenitev predstavitve rezultatov in vseh faz izvedbe projekta

  13. Six A’s /6 a-jev projektnega učenja • Authenticity • Academic rigor • Applied learning • Academic exploration • Adult connection • Assessment practices • Ustvarjanje „potrebe po znanju/učenju“ • Učitelj kot usmerjevalec in svetovalec(prim. koučing) • Usmerjenost v razvijanje miselnih in drugih veščin ter vsebinskih znanj (standardi znanja!) • http://www.newtechfoundation.org/

  14. Six A’s /6 a-jev projektnega učenja • Active Exploration – Aktivno raziskovanje/Učenje z raiskovanjem/odkrivanjem • requires active research from a variety of sources • Adult Connections – Povezanost s svetom dela • students make connections with adults working in the field • students present to a panel of experts and receive feedback • Assessment Practices– Vrednotenje kompleksnih učnih dosežkov • balanced assessment on a variety of skills • Authenticity- Avtentičnost • real world activities • several possible solutions • Academic Rigor– Učna oz. kurikularna zahtevnost • driving questions derived from content standards • incorporates 21st century skills • Applied Learning – Uporabnost/Aplikativnost znanja • apply new knowledge to complex scenario • requires the use of organization and self management skills

  15. Skupno vsem definicijam učnega projekta je... • Vodilno (raziskovalno) vprašanje oz. problem, ki je osnova za načrtovanje projekta (ciljev, končnih rezultatov, aktivnosti …). • Končni izdelek/-izdelki oz. • raznovrstne in raznolike reprezentacije/predstavitve rezultatov/ugotovitev, • osebna in • neposredna predstavitev rezultatov (Krajcik), • [oz. nove naloge/aktivnosti, ki jih terja odgovor na bistveno vprašanje]. (Brown & Campione, 1994).

  16. Čemu šolski razvojni projekti? Z razvojnim projektom šola • na načrten in sistematičen način • spreminja(= izboljšuje) • svojo prakso (= ustaljene načine delovanja, tj. izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v vseh ali nekaterih elementih), • da bi spremenila (= izboljšala) • učne dosežke učencev (oz. nekaj, kar bo posredno izboljšalo učne dosežke učencev).

  17. Razvojni projekti:Posodabljanje gimnazije Šolski razvojni projekti Pilotni razvojni projekti

  18. Šolski razvojni projekti: Sodelovanje šol s KSG • KSG nudi gimnazijam strokovno podporo, da • oblikujejo šolske razvojne projekte, s katerimi bodo na • postopen, sistematičen in načrten način • v izvedbeni kurikulvpeljale • posodobitve • z uvedbo prenovljenih učnih načrtov ter • posodobitvijo načrtovanja in izvajanja kurikula. • ter tako • iskale in preskušale operativne rešitve • za razvojne prioritete, ki jih KSG uresničuje v okviru projekta Posodobitev gimnazijskih programov. • Svetovanje šolskemu projektnemu timu (individualne in skupinske konzultacije zaizvajanjeprojekta v vseh fazah) • Dostop do strokovnih gradiv projekta (spletno delovno mesto KSG) • Usposabljanje šolskega projektnega tima (1 seminar na leto: aktualne informacije, teoretična predavanja, delavnice na izbrane teme, izmenjava izkušenj - primeri dobre prakse) • Sredstva za plačilo razvojnega dela vodje in/oz. članov projektnega tima

  19. Načrtovanje šolskega razvojnega projekta (ŠRP) Faze oz. dejavnosti razvojnega projekta • Načrtovanje • Izvajanje • Spremljanje • Evalviranje • Diseminacija KLJUČNI POJMI: • razvoj • akcijsko raziskovanje • projekt • cilj(i) projekta • pričakovani rezultati • dejavnosti (za doseganje • cilja oz. rezultatov) • kazalci (/-niki) kakovosti • kriteriji in merila • spremljava • ovrednotenje/evalvacija • razširjenje/diseminacija

  20. Naloge šolskega projektnega tima ◄ UČINKOVITO NAČRTOVANJE • Načrt je izvedljiv.(= uspešno prestane preizkus racionalne evalvacije) • Načrt nas pripelje do cilja. (= predvideva vse potrebne aktivnosti, določa ustrezne časovne okvire, upošteva oz. odpravi vse omejitve…) Naloge šolskega projektnega tima: • NAČRTOVANJE (izvajanja, spremljanja, evalvacije in diseminacije), • vodenjeizvajanja, • spremljanjeizvajanja, • evalviranjeizvajanja in rezultatovter • diseminacijarezultatov šolskega razvojnega projekta

  21. Kako dobro delamo? Kaj smo naredili in kako dobro je to?

  22. Načrt šolskega razvojnega projekta • Področje raziskovanja: npr.TIMSKI POUK • Ciljraziskovanja: npr. Vpeljava timskega poučevanja na raven šole kot celote • RAZISKOVALNO VPRAŠANJE • Pričakovani / načrtovani končnirezultat • KONČNI IZDELEK • Kazalniki/Kriteriji za ocenjevanje kakovosti končnega izdelka •  • načrt šolskega razvojnega projekta … Šolsko raziskovalno vprašanje? Všolskaraziskoalna domneva?

  23. Šolski razvojni projekti – KONČNI IZDELKI • Pri načrtovanju smo v ospredje postavili KONČNI IZDELEK, čeprav je ta na ravni šole le eden od rezultatov projekta (za šolo morda niti ne najpomembnejši). • Nedoumna ciljna naravnanost: • preskusitiindograditiposodobitvena izhodišča, smernice in okvire ter • ustvaritibanko prenosljivih izkušenj, iz katerih bodo črpale nove zamisli najprej v mrežo pilotnih projektov vključene šole, nato pa tudi druge šole in ne nazadnje šolski sistem sam. • Takšna ciljna naravnanost je terjala materialne končne rezultate, ki bodo dosegljivi širši ciljni publiki in v trajnejši obliki, kot to omogočajo predstavitve primerov dobre prakse na delovnih srečanjih projektnih timov in usposabljanjih učiteljev.

  24. Šolski razvojni projekti – KONČNI IZDELKI • Končni izdelek je lahko: • priprava na vzgojno-izobraževalno delo: • letna ali sprotna (npr. makro in/oz. mikro načrt KP ali TP), • za učni sklop ali učno enoto, ne nazadnje celo za eno samo učno uro, • vzorčni model ali niz priprav za takojšnjo uporabo; • načrt za organizacijo učnega procesa(npr. fleksibilni urnik); • učno gradivo(npr. za razvijanje strokovne pismenosti v tujih jezikih); • didaktična priporočila(npr. za izvajanje interaktivnega timskega poučevanja); • program usposabljanja učiteljevza vpeljevanje neke novosti (npr. učenje učenja pri vseh predmetih) … • Vsak končni izdelek vključuje tudi navodila oz. priporočila za njegovo uporabo.

  25. Kako od neželenega do želenega stanja? Ambicioznost cilja? ZMANJŠEVANJE RAZLIKE Ne maksimalni dosežek, ampak optimalni – najboljši možni v danih pogojih! Šolski razvojni projekt (cilj - pričakovani dosežek): npr. VPELJAVA TIMSKEGA POUČEVANJA Način: • načrtnost • sistematičnost • postopnost

  26. Kako izbrati (za šolo najustreznejši) razvojni projekt?

  27. Kako izbrati (za šolo najustreznejši) razvojni projekt?

  28. ZASTAVLJANJE VPRAŠANJ(postavljanje, formuliranje vprašanj …) Kakovost našega mišljenja se kaže v kakovosti naših vprašanj. Thequalityofourthinking is given in thequalityofourquestions. Richard Paul, CriticalThinkingConceptsandSocraticPrinciples (TheMinitureGuide to theArtofAskingEssentialQuestions http://www.criticalthinking.org/store-page.cfm?P=products&ItemID=168&catalogID=224&cateID=132) “ Ko ste se naučili, kako si zastavljate relevantna in ustrezna vprašanja, ste se naučili učiti se in nihče več vam ne more preprečiti, da bi se naučili, kar želite ali morate vedeti.” Neil Postman in Charles Weingartner, Teaching as a SubversiveActivity

  29. Dobro raziskovalno vprašanje je … • Konsistentno: neprotislovno, skladno s specifičnimi zahtevami, upošteva dane pogoje in omejitve (npr. propozicije nacionalnega projekta) • Avtentično: relevantno za učitelje in (vsaj posledično tudi) za dijake, pomaga poiskati rešitev za življenjsko resničen in aktualen problem • Izzivalno: raziskovalno vprašanje izzove naša prepričanja in poglede na določen problem • Inspirativno/Motivacijsko: učitelje motivira za delo v daljšem časovnem obdobju • Odgovorljivo: na vprašanje se da odgovoriti; izvedbo in rezultate se da kvalitativno in kvantitativno oceniti • Dosegljivo: učitelji so dovolj kvalificirani, da iščejo odgovore na vprašanje; dostopnih je dovolj virov, na voljo je dovolj časa, da se na vprašanje poiščejo in utemeljijo ustrezni rezultati • Jasno: v njem so uporabljeni pojmi, ki so razumljivi vsem sodelujočim oz. se jih da jasno definirati • Odprto: nanj se ne da odgovoriti s preprostim da ali ne • Ne presplošno ne preozko:vprašanje ni niti tako splošno, da je treba zastaviti še mnogo podvprašanj, niti tako ozko, da zadeva zelo majhno ciljno publiko oz. je uporabnost rezultatov zelo majhna • Nepristransko: ne privilegira določenega mnenja in spoštuje okoliščine vseh (potencialno) vpletenih v raziskavo

  30. Kako zastaviti (za šolo najustreznejše) raziskovalno vprašanje? - PRIMERI • npr. Kako osmisliti interaktivno timsko poučevanje (tj. kako poiskati za našo šolo najustreznejše cilje za timsko poučevanje)? • npr. Kako spremeniti organizacijo pouka, da bo omogočala kakovostno medpredmetno povezovanje? • npr.Kako organizirati delovni čas učiteljev, da bo omogočal skupne priprave na interdisciplinarni pouk? • npr. Kako nadgraditi medpredmetne ekskurzije, da bodo osrednja dejavnost celoletnega izvajanja pouka za dosego kroskurikularnega cilja? (Gl. primer “Goričko”  Namesto tematskega poimenovanja projekta „Geografske in kulturne značilnosti Goričkega“ projekt usmerja vodilno raziskovalno vprašanje „Kako lahko [na naši šoli/mi mladi …] pripomoremo k povečanju turistične prepoznavnosti Goričkega?“) …

  31. Expectthebest, plan fortheworst, and prepareto besurprised. Pričakuj najboljše, načrtuj tako, kot da se bo zgodilo najslabše, bodi pripravljen na presenečenja. Dennis Waitley

More Related