Ljubljana, 9. julij 2013

1. PRIPRAVA PARTNERSKEGA SPORAZUMA za obdobje 2014-2020 Ljubljana, 9. julij 2013

2. Skupni strateški okvir • Evropska komisija je za naslednjo programsko obdobje 2014 – 2020 sprejela t.i. Skupni strateški okvir, v katerem so opredeljena skupna določila za vseh pet skladov EU in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). • glavni vir naložb na ravni EU za pomoč državam članicam pri ponovnem zagonu in povečevanju rasti ter oživljanju zaposlovanja ob hkratnem zagotavljanju trajnostnega razvoja v skladu s cilji strategije Evropa 2020, za pametno, trajnostno in vključujočo rast • S sprejetjem skupnega strateškega okvirja želi EK zagotoviti večjo usklajenost in doseganja sinergij med ukrepi, ki jih bodo države članice izvajale v okviru posameznih skladov EU. • Celoten prispevek Slovenije k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020 bo opredeljen vt.i. Partnerskem sporazumu, ki ga bo Slovenija sklenila z Evropsko komisijo.

3. Kaj je Partnerski sporazum? • Dogovor med državo članico in Evropsko komisijo • Določen bo celoten prispevek države k tematskim ciljem in zaveze za uresničitev ukrepov za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020. • Dokument sledi pripravljeni predlogi in smernicam Evropske komisije za pripravo partnerskega sporazuma • V letu 2012 je Evropska komisija za vsako državo članico pripravila dokument o stališču Komisije za pripravo Partnerskega sporazuma in programov (t.i. PositionPaper), ki je vseboval analizo glavnih izzivov ter prednostnih nalog financiranja v okviru skladov SSO v programskem obdobju 2014-2020, ki so jo pripravile službe Komisije. • Dokumenti o stališču Komisije ter nadaljnji pogovori s Komisijo služijo kot vodilo pri pripravi Partnerskega sporazuma tako v smislu priprave vsebine, še posebej v povezavi z dajanjem prednosti razvojnim potrebam ter koncentraciji pomoči, kot tudi v smislu predstavitve podatkov.

4. Struktura Partnerskega sporazuma • Analiza razvojnih razlik, potreb ter potencialov rasti ob upoštevanju tematskih ciljev in teritorialnih izzivov ter upoštevajoč nacionalni program reform, kadar je ustrezno, in ciljev iz priporočil za vsako državo članico • Povzetek analize predhodnih vrednotenj programov • Izbrani tematski cilji ter za vsak izbran cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO • Okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih • Uporaba horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje skladov SSO • Ureditve za zagotavljanje učinkovitega izvajanja skladov SSO • Podatki, potrebni za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti • Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti • Ocena potrebe po krepitvi upravne zmogljivosti organov, vključenih v upravljanje in nadzor programov • Povzetek ukrepov, načrtovanih v programih, vključno z okvirnim časovnim razporedom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev • Opis celotnega pristopa k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO (CLLD, CTN,urbana območja, makroregije, ETS…) • Ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja partnerskega sporazuma in programov

5. Pri oblikovanju končnih vsebin dokumenta bodo po posameznih skladih ključne naslednje usmeritve oziroma težišča: • Operativni program za črpanje sredstev Strukturnih skladov: • raziskave in razvoj ter inovacije, • mala in srednja podjetja, • zaposlovanje in usposabljanje (mladi in starejši), • pri čemer bo morala Slovenija sredstva osredotočiti na izpolnjevanje tematskih ciljev, v skladu z zahtevami, ki bodo sprejete v uredbah, ki so še predmet pogajanj. Ključnega pomena pa bo tudi uporaba načela učinkovitosti, ki bo veljala za vse oblike kapitala: gospodarskega, družbenega in naravnega. • Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020: • znanje in inovacije, • prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe, • spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dvig kakovosti, • razvoj endogenih potencialov podeželja in delovnih mest. • Operativni program za razvoj ribištva: • Ker pogajanja v okviru predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo še potekajo, se bodo podrobnejše vsebine analize kot podlage za izbrane prednosti Unije še dopolnjevale.

6. Prikaz vsebine PS po tematskih ciljih

10. ČASOVNICA • MAJ: 29. in 30.5. seznanitev EK s pripravo in prvimi elementi osnutka partnerskega sporazuma • JUNIJ: Doseči koncentraciji glede investicijskih prioritet; sprememba prvega osnutka in dopolnitev poglavij v skladu z usmeritvami EK+ info na Vlado (4.7.2013) • JULIJ: 5.7.2013 smo poslali na EK neformalno v usklajevanje osnutek PS, objava gradiva na spletni strani MGRT • JULIJ, AVGUST: objava spletnega vprašalnika na katerega bo lahko zainteresirana javnost podala mnenje na vsebino osnutka, po odzivu EK dopolnjevanje in usklajevanje osnutka • SEPTEMBER: Izvedba javne razprave z deležniki, dopolnitev teksta • OKTOBER: Predvidoma formalna oddaja osnutka PS (odvisno tudi kdaj bodo sprejete uredbe), usklajevanje teksta z EK • NOVEMBER: Usklajevanje in dopolnjevanje teksta • DECEMBER: Končno usklajevanje in oblikovanje teksta, obravnava in potrditev dokumenta na Vladi RS, sprejem PS s strani EK

11. Celostne teritorialne naložbe

12. Dogovor za razvoj regije Celostne teritorialne naložbe • Regijski projekti. »Regijski projekt« je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete regije in izkorišča njene razvojne potenciale. Od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje. • Razvojne naloge države, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu na podlagi 19. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in se bodo izvajale v okviru regijske razvojne mreže: • regijske finančne sheme, • regijske sheme kadrovskih štipendij, • dejavnosti lokalnih akcijskih skupin v okviru programov razvoja podeželja, • izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih regijskih dejavnosti, shem in projektov. • Manjše število sektorskih projektov iz državne pristojnost, ki so v regiji prepoznani kot ključne razvojne ovire ali priložnosti. • Večji strateški projekti v okviru operativnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja, ko bodo dogovorjeni s čezmejnimi partnerji in umeščeni v sistem izvajanja OP.

13. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/2013) • Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati: • 1. Splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor: • skladnost projekta z regionalnim razvojnim programom, • skladnost projekta s programskimi dokumenti s področja regionalnega razvoja, ki so podlaga za sofinanciranje regijskih projektov, • skladnost projekta s politikami Vlade Republike Slovenije, • merljivost učinkov in rezultatov projekta, • zaprtost finančne konstrukcije projekta, • izvedljivost v načrtovanem časovnem obdobju • 2. Splošna merila za uvrščanje regijskih projektov v dogovor: • merila glede na vsebino ali namen: • učinek na gospodarsko rast in delovna mesta, • učinek na razvoj človeškega potenciala, • pozitiven vpliv na okolje, • prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije, • merila glede na sinergijski učinek: • med nameni iz prejšnje točke, • z drugimi projekti, • regionalne celovitosti, razvojne specializacije in med regionalnega sodelovanja, • merila glede na finančno učinkovitost: • učinek projekta glede na vložena finančna sredstva. Splošna merila se kvantificirajo in razdelajo v regijsko specifična merila z upoštevanjem razvojne specializacije in prioritet regije.

14. Skupni strateški okvir EU in celostne teritorialne naložbe • Z novo finančno perspektivo EU spodbuja celostne pristope k teritorialnemu razvoju. Dva nova mehanizma neposredno podpirata povezovanje regionalnih in lokalnih skupnosti: • lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-led localdevelopment) in • celostne teritorialne naložbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad (Integrated Territorial Investments for the ERDF, ESF and Cohesion Fund - ITI). • Ključni elementi mehanizma celostnih teritorialnih naložb po uredbi EU: • - opredeljeno območje in celostna teritorialna razvojna strategija, • - sveženj ukrepov, ki jih je treba izvesti na območju in • - ureditev upravljanja celostnih teritorialnih naložb (možnost prenosa posameznih nalog upravljanja). • CTN v okviru Operativnega programa 2014-2020: • - „območje izvajanja“ je funkcionalna regija (teritorialna razvojna strategija so regionalni razvojni programi vključenih razvojnih regij), • - „sveženj ukrepov“ so regijski projekti iz dogovora za razvoj regij (CTN operacije in CTN programi, ki jih izvaja upravičenec), • - naloge upravljanja se prenesejo na posredniško telo (sektor DRRETS v MGRT). Uporaba „grantov“ v primerih regijskih shem in CTN programov (prenos nalog na institucije v okviru regijske razvojne mreže, če so za to vzpostavljeni pogoji).

15. Območje izvajanja – CTN funkcionalne regije Nekatere teritorialne enote NUTS 3 so majhne in imajo posledično majhno kritično maso razvojnih potencialov. Analize prostorskega razvoja Slovenije opredeljujejo potencial za 7 funkcionalnih območij (FAGG s soizvajalci; Pogačnik s sodelavci 2010). Avtorji so se opredelili za model sedmih funkcionalnih območij in navajajo, da so njegove prednosti v doseganju še znosnega, čezmejno konkurenčnega in racionalnega spodnjega praga urbanih središč, ki lahko vzdržujejo vse potrebne regionalne funkcije in uspešno povezujejo oziroma servisirajo ruralna zaledja. Model sedmih funkcionalnih območij še dovolj dobro odraža dejanske fizično-geografske, regionalne funkcionalne odnose in historične delitve Slovenije in se izogiba neracionalnemu drobljenju funkcij. Ocenjujejo, da model sedmih funkcionalnih regij nudi zadovoljivi kompromis z odpornostjo regij in njihovo jasno specializacijo, ki omogoča prihranke obsega, razvoj grozda dobaviteljev in druge pozitivne eksterne učinke. Menijo tudi, da ga moramo videti kot strokovno argumentiran model združevanja uradnih 12 regij NUTS 3.

16. Zasnova policentričnega urbanega sistema s potencialom oblikovanja funkcionalnih območij • Funkcionalna območja: • obalno-kraško in notranjsko-kraško, • goriško, • gorenjsko, • osrednjeslovensko in zasavsko, • savinjsko in koroško, • dolenjsko in posavsko, • podravsko in pomursko. Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

17. CTN stebri S tem bo v okviru novih pravil EU tudi v naslednjem programskem obdobju zagotovljena podpora izvajanju regionalnih razvojnih programov.

18. Delegiranje nalog upravljanja razvojnim regijam Posredniškotelo je DRRETS v MGRT. Organ usklajevanjarazvojnihpobud v regiji je razvojnisvetregije. Prekmehanizmadogovorovzarazvojregijbonarazvojnisvetregijeprenešenanalogaizboraregijskihprojektov. Razvojnisvetregijepripravi in sprejmeregionalnirazvojni program, sprejmekriterijezaizborprojektov, upoštevajesplošnepogoje in merila, kijihdoločiposredniškotelo, izvedejavnipozivzapredložitevregijskihprojektov, opraviizbor in rangiranjeprojektovter se usklajuje s posredniškimtelesom in sklenedogovorzarazvojregije. Posredniškotelobo ostaloodgovornozapodpispogodb z upravičenciterizvajanjeoperacijrazenpriregijskihshemah in CTN programih, zakaterebo z dogovoromzarazvojregijedoločeno, da se izvajajokot “granti”. Pritehboskladno z Zakonom o spodbujanjuskladnegaregionalnegarazvojaizvajanjeprenešenonaregionalnerazvojneagencijealinainstitucije v okviruregijskerazvojnemreže.

19. CELOSTNE TERITORIALNE NALOŽBE 2014-2020 http://www.mgrt.gov.si/ Informacije o pripravi regionalnih razvojnih programov in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohezijska_politika/priprava_regionalnih_razvojnih_programov_2014_2020/ Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor so objavljene vsebine s področja regionalnega prostorskega načrtovanja: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/prostorski_razvoj_na_nacionalni_ravni/