Ljubljana, 9. julij 2013

1. Delovno srečanje s slovenskimi regijami Ljubljana, 9. julij 2013

2. Vrednotenje 4. razvojne prioritete Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - Razvoj regij

3. Stanje vrednotenja • Vrednotenje ni zaključeno saj se pripravljajo še dodatna preverjanja vsebine in zaključkov • Ravno tako se dodatno preverjajo podatki tako vsebinski kot tudi finančni. • Vrednotenje bo končano sredi meseca julija 2013. • Večina podatkov je do 31.12.2011.

4. Vsebina • Programski okvir • Dejstva • Vrednotenje po sklopih

5. Želje • Z izvajanjem OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov želi Slovenija: • izboljšati kakovost raziskovalno-razvojne dejavnosti, • spodbuditi podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj, • zagotoviti skladen razvoj regij.

6. Cilj OP • Cilj Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov: "Inovativna, dinamična in odprta Slovenija, z razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječem, gospodarstvom".

7. Cilj razvojne prioritete Razvoj regij Skladen razvoj regij. Dve prednostni umeritvi:

8. Regionalni razvojni programi • Vključuje in povezuje ukrepe, določene v regionalnih razvojnih programih, ki so v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma je smiselno, da se izvajajo "po meri" lokalnega okolja. • Vsebinska področja, kjer so bile ugotovljene največje razvojne slabosti in neizkoriščene priložnosti v regionalnem razvoju in ki jih navajajo RRP kot prioritetna, so: • Ekonomska in izobraževalna infrastruktura, • Prometna infrastruktura, • Okoljska infrastruktura, • Razvoj urbanih območij, • Javna infrastruktura v območjih s posebnimi naravovarstvenimi režimi in v turističnih območjih, • Socialna infrastruktura.

9. Razvoj obmejnih območij s Hrvaško • Želja regionalne politike pritegniti začetne investicije podjetij in omogočiti ter izboljšati dostopnost do javnih funkcij in storitev za prebivalstvo, ki živi v neposredni bližini mejnih prehodov z Republiko Hrvaško. • Financirana je prometna, okoljska in ekonomska infrastruktura ob državni meji z Republiko Hrvaško, prednostno pa projekti, s katerimi se razrešuje problematika dostopov po slovenskem ozemlju do bivališč in proizvodnih objektov.

10. Dejstva • Spremenjene razmere: • Kazalniki kakovosti življenja za Slovenijo so v minulih letih v primerjavi z drugimi državami EU kazali dokaj ugodno sliko, v obdobju ekonomske krize pa so se začeli poslabševati. • Brezposelnost in odvisnost od socialnih transferjev se je začela povečevati že v letu 2008 in se stopnjevala v letu 2009 in nadaljevala vse do leta 2012. • V zadnjih letih se je povečal delež nizkih plač in razlike v plačah, v letu 2008 se je po večletnem zniževanju stopnja tveganja revščine povečala, prav tako se je povečala stopnja materialne prikrajšanosti. • Kazalniki družbene kohezije so klub temu še vedno kazali relativno ugodno sliko. • Zaostanek povprečnega razpoložljivega dohodka na prebivalca za EU 27 se je močno zmanjšal. Izboljševala se je tudi dostopnost javnih storitev in dobrin splošnega pomena.

11. Dejstva • Spremenjene razmere: • Gospodarske razmere so se v času prvih razpisov (2008) najprej poznale na gospodarstvu ter kasneje na javnem delu družbe na javnih financah. • To pokažejo tudi Bilance proračunov občin od leta 2007 do leta 2011, kjer je videti večje zadolževanje po letu 2007 in tudi zmanjšanje sredstev na računih.

12. Dejstva • Izvajanje programa: • Pravice porabe 2007-2013 za celotno razvojno prioriteto so bile 619.442.634 EUR EU del, 109.313.408 EUR SLO torej 728.756.042 EUR skupaj. • V okviru 4. RP Razvoj regij je bilo v obdobju 1.1.2007 do 31.12.2011 razpisanih 738.257.330 EUR medtem ko je bilo potrjenih 573.179.158 EUR operacij in podpisanih pogodb za 565.142.616 EUR (poleg tega tudi drugi viri v znesku 461.536.581 EUR). • V tem obdobju je bilo izplačanih 409.267.008 EUR sredstev.

13. Dejstva

14. Vrednotenje • Ustreznost • Skladnost • Uspešnost • Učinkovitost • Trajnost

15. UstreznostRazvijali smo lokalne/regionalne potenciale a jih še ne koristimo.

16. Ustreznost • Potrjene operacije so prispevale k doseganju naslednjih ciljev regionalne politike: • zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi, • razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah ob upoštevanju njihovih posebnosti, • povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti, • ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost ter raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah, • uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja, • preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja,

17. Ustreznost • Medtem ko glede na potrjene operacije ne bodo imele vpliva na: • zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela, • krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah, • spodbujanje vseživljenjskega učenja za podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja ter usposabljanja za vse, • zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdravju, • uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe, • razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta.

18. Analiza prispevka regionalnih razvojnih programov k doseganju ciljev Operativnega programa • Večina sredstev razvojne prioritete (več kot 88%) je bilo usmerjenih v gradbena dela in nakup opreme. • To je razvilo lokalne/regionalne razvojne potenciale in dopolnilo opremljenost za kakovost življenja in dela. • Na drugi strani pa je bilo manj povezovanja in razvoja produktov (proizvodnih in storitvenih) za doseganje povezovalnih učinkov.

19. Analiza prispevka regionalnih razvojnih programov k doseganju ciljev Operativnega programa • Za enkrat so prišli na vrsto občinski infrastrukturni projekti in manj regionalni, ki bi lahko povezali produkte in storitve ter jih skušali ponuditi na tržiščih • Med potrjenimi operacijami je bilo 151 operacij, ki imajo regionalni značaj v skupni vrednosti nekaj več kot 110 milijonov EUR. • Največ takih je bilo v Osrednjeslovenski regiji, Zasavju in Koroški medtem ko jih je bilo najmanj Spodnjem-Posavju, Podravju in Obalno-kraški regiji.

20. Analiza prispevka regionalnih razvojnih programov k doseganju ciljev Operativnega programa

21. Prednostna usmeritev Regionalni razvojni programi

22. Prednostna usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško

23. Priporočila • Investicije v vsebino ne v zgradbe! • Naložbe v GJI na nekaterih območjih so še potrebne a vseeno več nameniti rabi do sedaj vloženih sredstev oziroma razvojnih potencialov. • Povezati projekte v regionalne in med-regionalne in razvijati produkte za tržišča.

24. SkladnostVeč časa nameniti uskladitvi razvojnih programov in strategij.

25. Skladnost • Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast • ResourceefficientEurope15 operacij • Agenda za nove veščine in delovna mesta 5 operacij • Evropska platforma proti revščini 13 operacij • Izhodna strategija Slovenije 2010-2013 • Prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko 15 operacij

26. Skladnost • OP ESS: • Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja 14 operacij • Kultura v podporo socialni vključenosti družbenih skupin 4 operacije • OP ESRR • Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost 23 operacij • Spodbujanje podjetništva 5 operacij • Gospodarsko-razvojno-logistična središča 23 operacij • Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva, : Mreženje kulturnih potencialov in Športno-rekreacijska infrastruktura 43 operacij

27. Skladnost • OP PRP: • konkurenčnost agroživilstva in gozdarstva (zaradi razmejitve!)0 operacij • Ohranjanje kulturne krajine in varovanje okolja (1 operacija primerljiva s PRP, 10 operacij turizem v povezavi z biotsko raznovrstnostjo - od tega 8 pretežno na podeželju) 11 operacij • Izboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanje gospodarske diverzifikacije168 operacij • LEADER – krepitev lokalnih razvojnih pobud 62 operacij

28. Skladnost ciljev prioritete z RRP

29. Vse operacije po regijah za vse 3 sklade

30. Vse operacije po regijah po skladih

31. Priporočila • Pred zaključkom programskih dokumentov na regionalni ravni je treba pogledati regionalne in se med seboj uskladiti. • To velja za vse oblike financiranja in vse ukrepe ne le za ESRR!

32. Priporočila • Sledenje regionalnim razvojnim programom in obratno ni samo regionalna politika temveč državna razvojna politika,da bo Slovenija "Inovativna, dinamična in odprta, z razvitimi regijami in konkurenčnim na znanju temelječem gospodarstvom".

33. UspešnostSpremljamo kazalnike izdelka, ne vemo kakšni so vplivi operacij.

34. Uspešnost PU RRP • Kazalniki: • Površina prenovljenih in saniranih degradiranih območij namenjenih gospodarskemu razvoju (ha), • Površina na novo opremljenih komunalnih zemljišč namenjenih gospodarskemu razvoju (ha), • Število novih rezervnih vodnih virov za manjše vodovodne sisteme • Število razvojnih projektov v NATURA 2000 območjih • Dobro napredujejo vendar je težko pričakovati, da bodo do konca načrtovanega obdobja dosegli načrtovane vrednosti. • …do danes že izplačanih 84% sredstev in več…

35. Uspešnost PU RRP • Število večjih projektov razvoja, prenove in sanacije urbanih območij (nad 2 mio. €) bo skoraj gotovo dosežen. • Na ravni kazalnikov rezultata pa bo težko doseči načrtovano vrednost kazalnika: • Število prebivalcev, ki bodo priključeni na kanalizacijski sistem v aglomeracijah manjših od 2000 PE, kjer je ta šele na polovici. • Število prebivalcev, ki bodo imeli kvalitetnejši in varnejši vodovodni sistem praktično že dosežen. • Najbolj težaven je kazalnik Povečanje števila potovanj z javnimi prevoznimi sredstvi (v milijonih) saj na ta kazalnik ne vpliva prav nobena niti odobrena niti izvedena operacija, zato je iz okvira 4. razvojne prioritete nemogoče pričakovati spremembe tega kazalnika.

36. Uspešnost PU RRP

37. PU Razvoj obmejnih območij s Hrvaško • Površina na novo opremljenih komunalnih zemljišč namenjenih gospodarskemu razvoju (ha) ne bo dosežena: za vse operacije skupaj do danes že izplačanih 84% sredstev in več, a kazalnik kaže vrednost, ki je le petina načrtovane. • Ostali kazalniki oziroma njihove načrtovane vrednosti bodo verjetno dosežene in z njimi nebi smelo biti težav, ti kazalniki so: • Število novih rezervnih vodnih virov za manjše vodovodne sisteme, • Število komunalno opremljenih aglomeracij manjših od 2000 PE, • Število prebivalcev, ki bodo priključeni na kanalizacijski sistem v aglomeracijah manjših od 2000 PE, • Število prebivalcev, ki bodo imeli kvalitetnejši in varnejši vodovodni sistem. • Kazalniki ne kažejo na vpliv operacij ampak na njihov rezultat.

38. Priporočila • Projekte jasno definirati z kazalniki izdelka, rezultata in vpliva in jih tako tudi spremljati. • Do sedaj postavljeni kazalniki man ne nudijo podlage za razumevanje kako uspešni smo bili. • Povezava med operacijami pa je ključna za uspeh oziroma vpliv operacij.

39. Primer

40. UčinkovitostPovprečno je bilo na operacijo potrjenih za 690 tisoč EU in domačih sredstev.

41. Učinkovitost

42. Učinkovitost

43. Privih 10 nosilcev (operacije)

44. Zadnjih 10 nosilcev (operacije)

45. Vsebina operacij v najmanj razvitih občinah

46. Vsebina v tistih bolj razvitih

47. Vsebina v tistih bolj razvitih

48. Učinkovitost • Do tega pride zaradi slabše povezanosti na regionalni ravni saj se operacije potrjujejo ločeno. • To povzroča dvoje: • a) ciljem operacij je težje slediti ali pa operacije ne morejo doseči ciljev oziroma spremeniti stanja ciljne skupine, kot je to predvideno v operaciji in • b) za pripravo in izvedbo operacij je vloženih več sredstev kot bi jih lahko bilo, če bi se operacije potrjevale paketno za vse operacije, ki sledijo enemu cilju.

49. Priporočila • Več operacij povezati v projekte in jih na enkrat potrditi in jih držati povezane. • Tako bomo dosegali vpliv in ne le iskali izdelkov oziroma rezultatov. • Regionalno povezovanje projektov in iskanje trgov za regionalne produkte bo pripeljalo do konkurenčnosti regij. To naj se jasno vidi tudi v merilih javnega razpisa.

50. TrajnostSkoraj pol odobrenih operacij ne ustvarja prihodkov. S prihodki ni nič narobe.