230 likes | 429 Views
vaja: ZRAČNA VLAGA . VLAGA V ZRAKU POVEZANA Z VEČINO POJAVOV, KI OZNAČUJEJO VREME POMEMBNA ZA ŽIVI SVET NA KOPNEM POMEMBNA PRI TOPLOTNI BILANCI ZEMLJE. VLAGA V ZRAKU. Enote %, hPa, kg/m 3 , odvisno od parametra Namestitev v vremenski hišici . higrograf in higrometer.
E N D
vaja: ZRAČNA VLAGA
VLAGA V ZRAKU • POVEZANA Z VEČINO POJAVOV, • KI OZNAČUJEJO VREME • POMEMBNA ZA ŽIVI SVET NA KOPNEM • POMEMBNA PRI TOPLOTNI BILANCI ZEMLJE
VLAGA V ZRAKU Enote%, hPa, kg/m3, odvisno od parametra Namestitev v vremenski hišici higrograf in higrometer suhi in mokri termometer - psihrometer
PADAVINE pluviograf • Meritve Enote • količina padavin mm=l/m2 • višina snežne odeje cm • višina novozapadlega snega cm • gostota snega Namestitev pluviometer 1,5 m nad tlemi, na prostem totalizator nekaj m nad tlemi snegomer na treh mestih na opazovalnem prostoru pluviometer
PADAVINE snegomer Meritve višine snežne odeje. totalizator Meritve količine padavin na odročnih krajih. Meritve gostote snega.
IZHLAPEVANJE Enota mm=l/m2 A-posoda Namestitev na prostem. Dimenzije: premer 1,21 m globina 0,255 m odmik od tal 0,15 m Wildov evaporigraf Namestitev v posebni vremenski hišici 2m nad tlemi.
SPROŠČANJE ENERGIJE V OKOLJE ← DEPOZICIJA ZMRZOVANJE UTEKOČINJANJE LED (trdno) VODA (tekoče) PARA (plinasto) IZHLAPEVANJE TALJENJE →SUBLIMACIJA PORABLJANJE ENERGIJE IZ OKOLJA • SPREMEMBE AGREGATNEGA STANJA VODE SO POVEZANE Z VELIKIMI PRETOKI TOPLOTE (LED - TEKOČA VODA - VODNA PARA)
Agregatna stanja vode v atmosferi Voda prehaja v atmosferi iz enega agregatnega stanja v drugo: • utekočinjenje oz. kondenzacija (+ 2,5 MJ/kg) • izhlapevanje oz. evaporacija ( - 2,5 MJ/kg) • zmrzovanje (+ 0,3 MJ/kg) • taljenje ( - 0,3 MJ/kg) • depozicija (+ 2,8 MJ/kg) • sublimacija ( - 2,8 MJ/kg)
PARAMETRI ZA IZRAŽANJE ZRAČNE VLAGE • 1. DELNI PARNI PRITISK - e (hPa) • delni parni pritisk vodne pare v zraku je funkcija in T. , gostota vodne pare (kgm-3) specifična plinska konstanta za vodno paro (461 Jkg-1K-1) absolutna temperatura (K)
2. NASIČEN PARNI PRITISK – E (hPa) - je funkcija samo temperature zraka, vrednosti za E so tabelirane a=6,1 hPa b=8,61 T0=273,2 K
3. RELATIVNA ZRAČNA VLAGA – f (v %) - je razmerje med dejanskim (e) in nasičenim (E) parnim pritiskom
Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje v prostoru
4. ABSOLUTNA VLAGA (gm-3) - je gostota vodne pare v zraku dejanska gostotanajvečja možna gostota vodne pare v zraku vodne pare v zraku pri dani temperaturi T Masa vode, ki lahko izhlapi v določen volumen zraka:
5. SPECIFIČNA VLAGA- q (gkg-1) - je razmerje med maso vodne pare in maso vlažnega zraka mv masa vodne pare m masa vlažnega zraka e delni parni pritisk p zračni pritisk
6. RAZMERJE MEŠANOSTI– r (gkg-1) - je razmerje med maso vodne pare in maso suhega zraka mv masa vodne pare ms masa suhega zraka
7. TEMPERATURA ROSIŠČA - (Td v 0C) - je temperatura zraka, pri kateri velja e=E a=31,6 0C b=0,785 c=0,116 Td DOLOČAMO običajno TABELARIČNO !!! ko se temperatura zraka spusti pod temperaturo rosišča POJAV ROSE ! (odvečna vlaga se izloči v obliki kapljic npr. na travnih bilkah)
8. TEMPERATURA MOKREGA TERMOMETRA (T' v 0C) • Pri meritvah zračne vlage s psihrometrom uporabljamo pri določanju delnega parnega pritiska (e) psihrometrsko enačbo, v kateri nastopa temperatura mokrega termometra T temperatura zraka (suhi termometer) T' temperatura mokrega termometra E' nasičen parni pritisk pri T' p zračni pritisk Cp specifična toplota vode (pri 4°C znaša 4180 J/kgK) konstanta (0.622) Lispecifična izparilna toplota vode ε
IZPELJANA PARAMETRA, ki se manj uporabljata: 8. DEFICIT VLAŽNOSTI - Dv (hPa) Dv=E-e - jerazlika med nasičenim in delnim parnim pritiskom 9. DEPRESIJA ROSIŠČA - D(Td) (°C) D(Td)=T-Td - razlika med temperaturo zraka in temperaturo rosišča