Novinarska konferenca 15. marec 2012 stat.si/nk

1. Novinarska konferenca15. marec 2012www.stat.si/nk

2. Vsebina: Kakovost življenja izdaja posebne publikacije Statističnega urada RS: • Merjenje blaginje in družbenega napredka: mag. Irena Križman, generalna direktorica (SURS) • Predstavitev publikacije: Brigita Vrabič Kek, vodja oddelka za statistiko življenjske ravni (SURS) • Blaginja in starajoča družba: izr. prof dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica (FDV Univerze v Ljubljani)

3. Predstavitev publikacije Kakovost življenja Brigita Vrabič Kek, vodja Oddelka za statistiko življenjske ravni

4. Kakovost življenja

5. Zadovoljstvo z življenjem Vir: Evropska komisija. Eurobarometer.

6. Kako preživimo s svojimi dohodki? 2010: Ginijev količnik (%) = 23,8 Vir: SILC (2010)

7. Revščina in socialna izključenost Ljudje so revni, ko… Osebe pod pragom tveganja revščine ali drugače socialno izključene 12,7 % 5,9 % 5,6 % Vir: Eurobarometer (2010) Vir: SILC (2010)

8. Stanovanjske razmere Opremljenost Stanovanjska prikrajšanost Vir: SILC (2007) Vir: SILC (2010)

9. Zdravje Splošno zdravstveno stanje Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje Brez bolezni ali zdravstvenih težav do 60. leta starosti. Prehranjevanje (2007): večina vsaj enkrat dnevno uživa sadje in zelenjavo; čezmerno telesno težkih je bilo skoraj polovica moških in nekaj manj kot 30 % žensk; debelih je bilo 17 % moških in 16 % žensk. Vir: SILC (2010)

10. Vseživljenjsko učenje • Vsaj srednješolsko izobrazbo ima več kot 80 % oseb. • V starosti 18 let je v izobraževanje vključenih 90 %. • 5 % mladih zgodaj opusti šolanje. • Najmanj en tuji jezik govori več kot 90 % odraslih (angleški in nemški jezik). • Več kot 40 % odraslih je vključenih v katero koli obliko izobraževanja.

11. Družabno življenje in prosti čas Stiki in srečevanja s sorodniki, prijatelji, … Poraba časa: Prosti čas – 24 ur/teden Gospodinjska dela, varstvo otrok, ipd – 17 ur/teden Obisk kulturnih dogodkov in športnih prireditev Potovanja Uporaba interneta Vir: SILC (2006)

12. Varnost v cestnem prometu Dejavniki tveganja Starost osebnih avtomobilov se zvišuje. 60 % vprašanih vozi avtomobil skoraj vsak dan. Ukrepi za večjo varnost Vir: Evropska komisija. Eurobarometer.

13. Objave podatkov • Na spletu: Publikacije - Brošure: http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp • Podatkovni portal SI-STAT– Demografsko in socialno področje - Življenjska raven: • Anketa o porabi v gospodinjstvih • Kazalniki revščine in socialne izključenosti • Stanovanjski pogoji • Finančne zmožnosti gospodinjstev • Zdravje • Tematski sklopi po letih:

14. Blaginja in starajoča se družba Izr. prof. dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede; vodja sekcije za vprašanja družbene blaginje pri Slovenskem sociološkem društvu

15. Imenitna publikacija SURS o kakovosti življenja – veliko kakovostnih podatkov, ki opisujejo različne vidike in sestavine KŽ, mednarodno primerjalni podatki • SURS je svojo nalogo odlično opravil, zdaj je stvar družbe, zlasti javnih politik, da jih uporabijo • Ali kaj želimo izboljšat in kako? (primerjava z drugimi državami) • Sama izpostavljam problem blaginje v starajoči se družbi

16. Razvrščanje držav v EU glede na režime blaginje • Kako se države razlikujejo glede na to, kako močno vlogo pri zagotavljanju blaginje posameznika imajo država blaginje (javni sektor), družina in trg storitev • Avtor je znani skandinavski družboslovec Gosta Esping-Andersen, danes je to razvrščanje zelo razširjeno, več variant – 3,4,5 režimov blaginje )

17. 4 skupine držav glede na režim blaginje • Liberalni (Vel. Britanija): vloga države je rezidualna, močna vloga trga • Socialnodemokratski (vključuje nordijske države). Močna vloga države,ukrepi so univerzalistični, zagotavlja številne storitve v naravi • Korporativistični /celinski (Nemčija, Avstrija, Francija in Belgija); država blaginje omejena na meritokratsko načelo, odivnost od položaja, ki ga doseže hranilec družine • Familialistični (države Južne Evrope). Šibko razvita država balgin je, močna vloga družine.

18. Defamilialističnirežimi (liberalni in social-demokratski režim blaginje) družine bolj razbremenjene skrbi za blaginjo in oskrbo šibkejših članov, odgovornost prenesena na državo blaginje in trg storitev ; • Familialističnirežimi blaginje – odgovornost za blaginjo v veliki meri ostaja na družini, močen katolicizem in načelo subsidiarnosti (najprej je odgovorna družina, šele potem skupnost/NGO, šele potem država) najbolj izrazit v deželah Južne Evrope (Italija, Španija),

19. Zmagovita skandinavska kombinacija • V 70‘ih letih je razvoj družinskih storitev (otroško varstvo, oskrba starejših) v javnem sektorju postal prioriteta socialne politike – zagotavljanje enakih zaposlitvenih možnosti žensk, dosegli dvoje: • Razbremenitev skrbi za otroke in starejše člane • Priložnost za zaposlitev v javnem storitvenem sektorju (30% delovnih mest) Makro posledice: • Zaposlene ženske prispevajo v državni proračun, visoka produktivnost gospodarstva, malo brezposelnih • Relativno visoka nataliteta

20. Za razliko do Skandinavije so druge države šle v drugo smer, najbolj izrazito Južna Evropa • Pomanjkanje otroškega varstva in delovnih mest za ženske peljalo k ‚ravnovesju nizke rodnosti in nizke zaposlenosti‘ • Zaposlenost žensk v starosti 55-64 let: Švedska 65%, Italija 16%

21. Razlike med režimi močno vidne v: • Demografskih kazalcih, staranju Projekcije upada prebivalstva 2100: • Južnoevropske države -75 %, • Nordijske države :15% • Politikah oskrbe starejših – % starejših, ki so prejemali pomoč na domu (1990): • Nordijski režim blaginje: 19,5%, • Liberalni in kontinentalni: 4,3% • V Južni Evropi: 1,3% • V velikosti bodočega prirastka stroškov za oskrbo starejših • V Skandinaviji bo prirast nižji, ker so te storitve že vključene v javni sektor • V drugih državah višji

22. V SLOVENIJI? • Stopila v tranzicijo z visoko razvitimi storitvami javnega sektorja, zaposlenostjo žensk • V prvem desetletju uspešno prebrodila tranzicijsko krizo ob izgubi trgov, ohranila socialno varnost na zadovoljivi ravni • Drugo desetletje: zamujene priložnosti modernizacije in pravočasnega soočenja s problemi demografskega staranja, • zamuda pri razvoju storitev za starejše, stroški v veliki meri prevaljeni na posameznika • demografska situacija: trenutno staranje med manj izrazitimi v Evropi, projekcijah 2030 med bolj izrazitimi, tudi pričakovani javni izdatki

23. Hvala za čas in pozornost! • Več o tem najdete v knjigi Mandič in Filipovič Hrast (Uredili) 2011: Blaginja pod pritiski demografskih sprememb; Ljubljana, FDV-OST.

24. NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE petek, 30. marec 2012 • Primanjkljaj in dolg države, 2011 • Gradbeništvo Stik: Ida Repovž Grabnar, odnosi z javnostmi, ida.repovz-grabnar@gov.si, 241 64 58