4. PREDAVANJE: VZGOJNI STILI

4. PREDAVANJE:VZGOJNI STILI

4. Vzgojni stili Temeljno vprašanje Na kakšen način in s kakšnimi pristopi vzgajati otroke/učence?

4. Vzgojni stili Vzgojni odnos – vzgojni stil • Vzgoja je načrtovan in sistematičen odnos med učencem in učiteljem. • Namen: oblikovati posameznika z določenimi lastnostmi, prepričanji, vrednotami itd. • Vprašanje: • vzgojnega stila • vzgojnih metod • vzgojnih sredstev in postopkov

4. Vzgojni stili Vloga učitelja in učenca Objekt Subjekt Vloga učitelja Vloga učenca Uradnik Strokovnjak Oseba Avtoriteta c c

4. Vzgojni stili Učiteljeva avtoriteta Učiteljeva avtoriteta je odvisna od: • učiteljevega položaja • realnih kvalitet (strokovnih in osebnostnih) učitelja • obvladovanja (prikritih) vzgojnih dejavnikov in stilov

4. Vzgojni stili Vrste avtoritet • Pozicijska avtoriteta – izhaja iz učiteljevega položaja (uradnika – pravna avtoriteta, strokovnjaka in osebnosti – dejanska avtoriteta) 2. Karizmatična avtoriteta - temelji na privrženosti učencev posebnim lastnostim učitelja, ki mu omogočajo izvajanje avtoritete na podlagi normativnih pravil ali osebnega priznanja

4. Vzgojni stili Vrste avtoritet 3. Notranja avtoriteta - tisti del učenčeve osebnosti, v katerem so zapisane norme, načela (vest, nadjaz) 4. Anonimna avtoriteta - spretno prikrita oblika vplivanja na učenca (predvsem s pomočjo gradiv, učnimih metod itd.), ki jo označujemo s pojmom manipulacija

4. Vzgojni stili Prevladujoči modeli pedagoške avtoritete 1. Apostolska avtoriteta 2. Kantova simbolna avtoriteta uma 3. Rousseaujeva skrita avtoriteta vzgojnega okolja 4. Samoomejitvena avtoriteta

4. Vzgojni stili Apostolska avtoriteta • Vera, po-klic in “prostovoljna” pokorščina. • Učiteljeva avtoriteta ne temelji na kvaliteti njegove osebnosti niti na racionalnih elementih. • Učiteljeva moč temelji na poslanstvu (Boga, Cerkve ali države), učenec nima nobene možnosti ali pravice, da bi dvomil v učiteljevo kompetentnost. • Potek VI procesa: enosmerna komunikacija, reprodukcija znanja, spoštovanje v naprej opredeljenih moralnih pravil in ritualov – krščanska patriarhalna vzgoja.

4. Vzgojni stili Kantova simbolna avtoriteta uma • Kant – utemeljitelj avtonomne etike. • V človeku obstaja instanca, ki je temelj svobodnega spoznavanja, odločanja in delovanja – čisti um. • Svobodo lahko spoznamo samo preko moralnega zakona v sebi. • Kantov moralni zakon – imperativ kot kriterij, s katerim naj bi razum ocenjeval človekova dejanja kot dobra ali slaba, človečna ali nečlovečna, svobodna (avtonomna) ali določena (heteronomna). • Vloga učitelja: krepiti otrokovo voljo, učenje otroka, da izpolnjuje dolžnosti do sebe in drugih, vzpostavitev poslušnosti lastnemu umu. (Proces: od absolutne poslušnosti prek prostovoljne poslušnosti do absolutne poslušnosti lastnemu umu).

4. Vzgojni stili Rousseaujeva skrita avtoriteta vzgojnega okolja • Rousseaujev koncept naravne vzgoje (človekova dobra narava v smislu zakonitosti zorenja in poenotenje vzgojnih vplivov). • Razsvetljenski paradoks svobode: “Prisiliti nekoga k svobodi!” • Metoda naravne vzgoje in vzgojiteljeva vloga v njej. • Skrivanje avtoritete – pogoj povečevanja njene moči.

4. Vzgojni stili Rousseaujeva skrita avtoriteta vzgojnega okolja • Koncept vzgoje: tipična materinska imaginarna identifikacija z idealnimi podobami, ki namesto eksplicitnih zahtev utelešajo vzgojiteljeva implicitna pričakovanja. • Problemi: navidezna svoboda, zamaskirana avtoriteta. Koncept svobodne vzgoje kot spretna manipulacija, ki se ji otrok ne more upreti.

4. Vzgojni stili samoomejitvena avtoriteta • Vzpostavitev čustveno-pozitivnega odnosa – učitelj objekt identifikacije. • Avtoriteto imaginarnega lika postopno zamenja avtoriteta simbolne zahteve, ki mora biti racionalno utemeljena. • Širitev otrokovih socialnih stikov. • Spodbujanje razvoja otrokove moralnosti.

4. Vzgojni stili samoomejitvena avtoriteta • Postopno vključevanje otroka v procese dogovarjanja in odločanja o skupnih pravilih bivanja. • Iskanje skupnih interesov v vsaki novi situaciji.

4. Vzgojni stili prenosljivost avtoritete • Sodobna šola in težave z učiteljevo avtoriteto. • Očitek fakultetam, ki izobražujejo učitelje – današnji učitelj ni več primerno usposobljen za opravljanje osnovnih vzgojnih nalog v šoli. • Klasična razsvetljenska pedagogika: Prenosljivost starševske avtoritete na poklicne vzgojitelje. • Danes: sodobne oblike starševske avtoritete niso več enostavno prenosljive na poklicne vzgojitelje. • Sintagma – otroku prijazna šola.

4. Vzgojni stili Učenec kot objekt in subjekt vzgoje • Učenec kot objekt vzgoje: dominantna vloga vzgojitelja, učitelja. Učenec podrejen, se prilagaja učitelju, mu sledi, ne poskuša ugovarjati, spraševati, je pasiven in s tem – neustvarjalen. • Učenec kot subjekt vzgoje: učenec upoštevan kot individuum, je aktiven, notranje motiviran, se zavzema za svoja stališča, jih argumentira, se osebno odloča – gre za prebujanje človekovega jaza. • Vzgoja poteka v smeri od objekta k subjektu vzgoje.

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov 1. Kroflič: kulturno-transmisijski, permisiven odnos, procesno-razvojni 2. Autor: avtoritaren, anarhičen, demokratičen 3. Bergantova: represiven, permisiven, laissez fair

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov - Kroflič • Kulturno-transmisijski vzgojni stil • temelji na predpostavki, da je osnovna naloga vzgoje na otroka prenesti sistem moralnih pravil, ki so uveljavljena v kulturi • morala kot trdna, tradicionalna, večna pravila in norme, o katerih se ne razpravlja • omejujejo izbor vzgojnih ciljev (primerni so takšni, ki jih je mogoče prenašati direktno in temelj je poslušnost)

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov - Kroflič • Kulturno-transmisijski vzgojni stil • direktivni stil vzgajanja in poučevanja-otrokova vloga se omeji na poslušno sledenje vzgojiteljevim napotkom, kritično presojanje pa je ovrednoteno kot neracionalno trošenje časa • represivne oblike kaznovanja in nadzorovanja • najbolj elementarne oblike obvladovanja snovi (učenje na pamet brez globljega razumevanja snovi) • nekritično prenašanje vedenjskih vzorcev, navad (konformistična morala, ki temelji na težnji po izogibanju težavam in zagotavljanjem ugodja)

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov - Kroflič 2. Permisiven vzgojni stil • temelji na pojmovanju vzgojnega okolja kot »tople grede« • izvira iz zavedanja se potrebe po spoštovanju posameznikovih pravic (katoliška vzgoja-otrokovo grešno naravo je potrebno zatreti z vzgojo, fizično kaznovanje) • izvira iz zavedanja se, da je uporaba nasilnih metod neučinkovita

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov - Kroflič 2. Permisiven vzgojni stil • zahteva, naj se otrok vede spontano, svobodno in naj občuti učenje kot igro, naj sam ugotovi kaj je primerno za njega in kaj pričakuje okolica od njega • ni usmerjena v razvoj otrokovih osebnostnih potencialov, ampak v iskanje ustreznih vzgojnih metod in pozitivno podkrepitev zaželenih vedenjskih vzorcev

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Kroflič 3. Procesno-razvojni vzgojni stil • humanistična tradicija pogledov na otrokovo naravo in njen razvoj • postmoderno iskanje temeljnih moralnih vrednot in etičnih načel • kurikularna teorija, ki ne raziskuje le neposrednih oblik vzgajanja, ampak kot dejavno vzgojno okolje pojmuje celoto realnega življenja v vzgojno-izobraževalni instituciji • analiza fenomena avtoritete • pravni vidik zaščite otrokovih pravic (človečanskih in psiholoških)

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Kroflič 3. Procesno-razvojni vzgojni stil • aktivna vloga otroka v vzgojnem procesu na načelu obojesmerne komunikacije med njim in vzgojiteljem se lahko začne uveljaviti šele takrat, ko začno pedagogi in psihologi poudarjati pomen otrokovega neoviranega presojanja, domišljijskega snovanja in moralnega odločanja za optimalen razvoj osebnostnih potencialov • zahteva po obojesmerni komunikaciji • v kurikulum so vključeni strokovni delavci, starši otrok in otroci

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Kroflič 3. Procesno-razvojni vzgojni stil • model avtoritete, ki otroku omogoča doživetje sprejetosti in varnosti, hkrati pa postopno spodbuja osamosvajanje in rahljanje navezanosti na vzgojitelja • vzgoja ni usmerjena na oblikovanje vnaprej določenih vedenjskih vzorcev, temveč si za cilj postavi podpiranje otrokovih potencialov (razvoj moralnega razsojanja)

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Avtor 1. Avtoritarni vzgojni stil • izpeljan iz uslužbenske vloge • enosmerna komunikacija • “učitelj mora biti avtokrat pri preverjanju znanja, ker ne gre drugače”

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Avtor 2. Anarhični vzgojni stil • nered, kaos • ne moremo ga izpeljati iz nobenih učiteljevih vlog • pretiran demokratični vzgojni stil lahko postane anarhičen

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Avtor 3. Demokratični vzgojni stil • izpeljan iz strokovne in človeške vloge • pomeni dvosmerno komunikacijo in enakopravno partnerstvo-med učitelji in učenci ne gre pa za enakost • pretirani demokraticni vzgojni stil lahko privede do anarhicnega vzgojnega stila • pretirane demokraticne situacije so: - opravicevanje izostankov od pouka (ko učenec preda opravičilo pred drugimi, je to opravičilo verodostojno, ne smemo dvomiti v opravičilo pred drugimi, saj ga lahko to osramoti )

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Avtor 3. Demokratični vzgojni stil - ocenjevanje ocena mora biti javna (išcemo znanje!!! Ne pa neznanje. Ucencu moramo postaviti najmanj 3 vprašanja iz razlicnih področij, vprašanja postavljamo tako dolgo, dokler nismo prepričani o oceni, in se ne sprašujemo koliko mu naj damo 3 ali 4; vsak ucenec ima pravico do svojih vprašanj, kar pomeni da ne smemo reci ti nadaljuj, ko sprašujemo) - žepne redovalnice je ilegalni dokument, dokler se šola ne odloči oz zmeni drugače in takrat se mora hraniti v šoli in ne v učiteljevi torbi

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Bergant • Represivni vzgojni stil • poudarja negativna vzgojna sredstva (prepovedi, omejitve, nadzorovanje, utesnjevanje), da bi odpravil otrokove napake • onemogoča stik med učiteljem in učencem. • vzgoja je zasičena s predsodki, odpori, negativnimi čustvi, verjame v moč kazni in prepričevanja • posameznik je potisnjen v vlogo, ki sprejema, vzgojitelj pa vlada, daje • rezultat je poslušen, vdan posameznik

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Bergant 2. Permisivni vzgojni stil • prevladujejo pozitivni vzgojni vplivi (ljubezen, skrb za razvoj, upoštevanje otrokovih potreb) • rezultat je srečen, samostojen, ustvarjalen posameznik • naj bi združevala učinke preostalih dveh vzgoje, najti pa je potrebno razmerje med njima

4. Vzgojni stili Oblike vzgojnih stilov – Bergant 2. Laissez-faire vzgojni stil • pri obeh vzgojah je problem, da permisivna vzgoja ne izpolni svojih pričakovanj, represivna pa je agresivna do učencev. Zato se je vzgojni stil spremenil v laissez – faire vzgojni stil (učitelj se lahko odreče odgovornosti, učenci delajo, kar hočejo).

4. Vzgojni stili Vzgojne metode • Represivne vzgojne metode • Metoda preprečevanja (vzgojna sredstva: vzgojni nadzor, sprememba motiva, opozorilo, grožnja, zapoved, kazen)

4. Vzgojni stili Vzgojne metode 2. Permisivne vzgojne metode • Metoda prepričevanja (vzgojna sredstva: organiziran vzgojni proces, zgled, kritika in samokritika) • Metoda navajanja • Metoda vzpodbujanja (vzgojna sredstva: ugoden stik, vrednotenje med potekom dejavnosti, javno priznanje, obljuba, pohvala in nagrada) • Metoda tekmovanja

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi – po Hoffmanu • vzgoja z uveljavljanjem moči 2.vzgoja brez uveljavljanja moči: • Vzgoja z odvzemom naklonjenosti (vzgoja s čustvenimi sankcijami) • Vzgoja s podukom (induction – sklepanje na podlagi izkustvenih dejstev).

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi z uveljavljanjem moči (avtoritarna in represivna vzgoja) • Vzgojni odnos: sloni na čustvih, kot so strah, nenehno podrejanje in nesamostojnost, odnos, kjer razum, aktivnost učenca, vedoželjnost in ustvarjalnost niso zaželene vrline. • Vrednote: dekalog, dane življenjske resnice in družbeno želeni vedenjski vzorci. • Vloga vzgojitelja: moč, ki se kaže v avtoriteti in zahteva absolutno priznavanje le te.

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi z uveljavljanjem moči (avtoritarna in represivna vzgoja) • Vzgoja in vzgojne metode: telesno kaznovanje, verbalna agresivnost, odvzem privilegijev ali dobrin. Vzgoja ni osredotočena na zaupanje, toplino, ljubezen, želje, interese in zmožnosti posameznika. • Vloga otroka: poslušno sledenje učitelju, le navidezna podredljivost, ki se v času mladostništva odraža v agresivnosti, upornosti, dvoličnosti in samovolji, nezmožnost samokontrole in samostojnosti.

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi s čustvenimi sankcijami in odvzemom naklonjenosti • Vzgojni odnos: sloni na čustvih (odnos lahko na otroku pusti hude čustvene posledice). • Vrednote: dekalog, dane življenjske resnice in družbeno želeni vedenjski vzorci. • Vloga vzgojitelja: učitelj uporablja čustveno navezanost vzgajanca na vzgojitelja kot sredstvo za kaznovanje.

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi s čustvenimi sankcijami in odvzemom naklonjenosti • Vzgoja in vzgojne metode: grožnja, odtujitev naklonjenosti... • Vloga otroka: preračunljivost, podredljivost zaradi strahu pred izgubo naklonjenosti, zrahljana otrokova samopodoba, potreba po odobravanju.

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi s podukom, induction - sklepanjenapodlagiizkustvenihdejstev • Vzgojni odnos: sloni na čustvih, kot so ljubezen, spoštovanje, zaupanje, sprejetje, odnos upošteva osebnost otroka, njegove zmožnosti, spodbuja samostojnost, ustvarjalnost in aktivnost učenca. • Vrednote: ki slonijo na človekovih pravicah, na sožitju, strpnosti in odgovornosti za lastna dejanja do sebe in drugih. • Vloga vzgojitelja: osnovno načelo – spoštovanje otroka, priprava spodbudnega in sproščujočega okolja, okolja, ki spodbuja iniacitivnost, ustvarjalnost...

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi s podukom, induction - sklepanjenapodlagiizkustvenihdejstev • Vzgoja in vzgojne metode: vzgoja temelji manj na kazni in bolj na spodbujanju pozitivnega vedenja, pojasnjevanju omejitev, sloni na povezavi otrokove razumske možnosti in njegovim izvorom za razumevanje potreb v določeni situaciji in kontroliranjem lastnega vedenja ter nakazuje posledice vedenja. Vzgoja vključuje torej razumsko in čustveno komponento, razumsko presojanje in empatijo. Ta način vzgoje vključuje vsebinsko povezovanje vedenja posameznika na posledice njegovih dejanj. Norme so v službi človekovega dobrega.

4. Vzgojni stili Vzgojni pristopi s podukom, induction - sklepanjenapodlagiizkustvenihdejstev • Vloga otroka: posameznik je subjekt vzgoje, je vključen v procese skupnega dogovarjanja in odločanja, je dejaven pri razvoju lastne osebnosti in pri razvoju drugih okoli sebe.

4. PREDAVANJE: VZGOJNI STILI