30. Junij in 1. julij 2010, ZREČE Predmetno razvojne skupine (PRS) Amalija Žakelj

1. ZAKLJUČNA KONFERENCA Posodobitev gimnazije Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov posodobitev učnih načrtov: vpeljevanje in spremljanje ter usposabljanje učiteljev 30. Junij in 1. julij 2010, ZREČE Predmetno razvojne skupine (PRS) Amalija Žakelj Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Posodobitev učnih načrtov: vpeljevanje in spremljanje ter usposabljanje učiteljev Posodobitev gimnazije Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov 2008-2010.

3. CILJI POSVETA Osvetlitev teoretičnih izhodišč k celostnemu učenju in poučevanju. Predstavitev primerov didaktičnih gradiv in osvetlitev nekaterih tematskih področij, ki izhajajo iz načel posodabljanja: • raznoliki didaktični pristopi k vsebinskim novostim v posodobljenih učnih načrtih; • medpredmetno povezovanje; • avtentični pouk (problemsko učenje, preiskovanje, raziskovanje, eksperimentalno delo …); • preverjanje in ocenjevanje znanja.

4. Delovanje projektaPosodobitev učnih načrtov: vpeljevanje in spremljanje ter usposabljanje učiteljev • izobraževanje učiteljev • delovanje PRS v sodelovanju z mentorskimi učitelji (261 članov in mentorskih učiteljev) • primeri dobre prakse • razvoj gradiv v sodelovanju z mentorskimi učitelji (preizkušanje gradiv pri pouku) • spremljava - prva refleksija

5. 1. izobraževanje • izvedenih sedem ciklov izobraževanj • več kot 200 seminarjev za učitelje različnih predmetnih področij.

6. Vsebina izobraževanj • vsebinske in didaktične novosti posodobljenih učnih načrtov • avtentični pouk – problemski pouk, • projektno delo • modeliranje • preiskovanja • povezovanje-osmišljanje znanj • eksperimentalno delo • uresničevanje izbirnosti v učnih načrtih • medpredmetno povezovanje • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije Teoretična izhodišča izobraževanj so dopolnjena s primeri dobre pedagoške prakse.

7. posveti: • Rezultatski in kompetenčni pristop in kurikularne strategije, junij 2008 • Nekateri vidiki in usmeritve na področju preverjanja in ocenjevanja znanja, ocenjevanje kompetenc v raziskavi PISA, januar 2009 • Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju, 13. november 2009

8. 2. didaktična gradiva Zbirka Posodobitve pouka v gimnazijski praksi • Priprava koncepta didaktičnih gradiv izhaja iz načel in ciljev posodabljanja, uresničevanja aktualizacije ciljev, vsebin in didaktičnih pristopov posodobljenih učnih načrtov.

9. Na dan 30. 6. 2010 je izdanih šest priročnikov: • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi INFORMATIKA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi EKONOMIJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi GLASBA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi GEOGRAFIJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJE • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi NEMŠČINA

10. Tik pred izidom so priročniki: • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ŠPORTNA VZGOJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ZGODOVINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ŠPANŠČINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi PSIHOLOGIJA

11. Do konca LETA 2010 načrtujemo izide: • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi OKOLJSKA VZGOJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FIZIKA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ANGLEŠČINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praks FRANCOŠČINA, • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi KEMIJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ITALIJANŠČINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FILOZOFIJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi MATEMATIKA

12. V pripravi je šest priročnikov in uvodna publikacija: • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi LATINŠČINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SLOVENŠČINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praks LIKOVNA VZGOJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi UMETNOSTNA ZGODOVINA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi BIOLOGIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SOCIOLOGIJA • Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SMERNICE

13. ZNAČILNOSTI ZBIRKE – ODSEV POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTOV: POUDARKI, IZZIVI IN PRILOŽNOSTI • vsebinske posodobitve in raznolikost didaktičnih pristopov • kompetence, integrirane v cilje in vsebine • vključevanje kroskurikuralnih tem • izbirnost ciljev in vsebin • aplikativna znanja, ki se v učnih načrtih kažejo skozi predlagane dejavnosti za medpredmetne povezave

14. ZNAČILNOSTI ZBIRKE – ODSEV POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTOV: POUDARKI, IZZIVI IN PRILOŽNOSTI • vključeni procesni cilji • cilji, ki presegajo zgolj faktografsko znanje in vodijo k samostojnemu, kompleksnemu, problemskemu in kritičnemu mišljenju • dejavnosti, pri katerih dijaki znanje osmišljajo, uporabljajo, povezujejo, samostojno nadgrajujejo, kritično vrednotijo rezultate

15. Značilnosti zbirke • V zbirki smo upoštevajoč temeljna izhodišča in načela posodabljanja poskušali predstaviti tiste značilnosti posodobljenih učnih načrtov, ki so povezane s splošnimi zakonitostmi pouka, procesi učenja in poučevanja, pojmovanji znanja ter vlogo učitelja in učenca v procesu. • Posebej smo želeli, da bi zbirka predstavljala sodobne koncepte, zakonitosti in značilnosti na področju učenja in poučevanja.

16. 3. Prve ugotovitve o uresničevanju in spremljanju posodobljenih učnih načrtov Refleksija po prvem letu uvajanja učnih načrtov: • priprava instrumentarija - vprašalnikov za učitelje; • analiza vprašalnikov za učitelje 14 predmetov oz. področij.

17. uresničevanje in spremljanje posunposodobitev vsebin in ciljev Pozitivno: • večja avtonomija učitelja pri načrtovanju in izbiri vsebin in ciljev; • jasni cilji in zanimive-aktualne nove vsebine; • procesna znanja in cilji. Negativno: • premalo vsebinskih posodobitev; • premalo krčenja ciljev in vsebin.

18. uresničevanje in spremljanje posunDidaktične strategije-pristopi: Pozitivno: • predlagani didaktični pristopi so prisotni tudi v praksi; • medpredmetno povezovanje in aktivne oblike in metode dela: povezovanje na osnovi skupnih ciljev, vsebin, načinov izvajanja oz. dejavnosti idr.; • sodelovanje med kolegi; • opazna večja motivacija in interes pri dijakih, aktivna komunikacija, bolj “življenjski” pouk idr. Težave: organizacija dela (urnik, vodstvo), dogovarjanje na šoli, čas, priprave, usposobljenost učitelja za sodelovanje, nepripravljenost kolegov za sodelovanje idr.

19. uresničevanje in spremljanje Načrtovanje procesa: globalni obseg ur predmeta – ne po letnikih Pozitivno: • večja fleksibilnost - avtonomnost, • boljše tematske priprave, • timsko načrtovanje in izvajanje, • prepletenost ciljev in vsebin, • prilagajanje potrebam, možnostim, interesom dijakov, • več časa za zahtevnejše teme, možen drugačen vrstni red • obravnave, • manj natrpani UN, razbremenitev dijakov, • več možnosti za aktiven pouk idr.

20. uresničevanje in spremljanje Načrtovanje procesa: globalni obseg ur predmeta – ne po letnikih Težave: • problem koordinacije in sodelovanja znotraj aktivov-šol, • učitelj potrebuje pomoč-podporo, • drugačno načrtovanje, za katero učitelji niso usposobljeni, • delali smo po starem idr.

21. uresničevanje in spremljanjeSplošna (obvezna) in posebna (izbirna) znanja Pozitivno: • možnost izbire in prilagajanja potrebam-interesom dijakov, • priložnost za individualizacijo pouka, • večja možnost za uporabo raznolikih didaktičnih pristopov, • izbirna znanja smo uresničevali predvsem v okviru medpredmetnih povezav, • posebna znanja so bistvena novost posodobljenih učnih načrtov – priložnost za boljši pouk v prihodnosti idr.

22. uresničevanje in spremljanjeSplošna (obvezna) in posebna (izbirna) znanja Negativno: • veliko priprav za učitelje (čas), • sodelovanje z drugimi učitelji, • slabi pogoji dela - prevelike skupine dijakov idr.

23. uresničevanje in spremljanje kompetence Izzivi in težave: • poznavanje kompetenc in bistvo kompetenčnega pristopa; • evropski okvir 8 kompetenc - ključne kompetence za vseživljenjsko učenje; • preverjanje in ocenjevanje kompetenc in spremljanje učinkov kompetenčenga pristopa.

24. večinsko zaznane pridobitve • upoštevanje sodobnih spoznanj • natančen zapis učnih ciljev • medpredmetno povezovanje • sodelovalno učenje in poučevanje • raba različnih učnih metod, oblik in strategij pri pouku • kompetenčna zasnovanost • izbirnost • raba IKT

25. pogosto zaznane ovire • didaktična usposobljenost profesorjev • nepripravljenost kolegov za sodelovanje pri uvajanju novosti • skromna opremljenost šol za uvajanje IKT • nezadovoljivo razumevanje kompetenčnega pristopa • nezadovoljiva strokovna usposobljenost za realizacijo ciljev in vsebin posodobljenega učnega načrta • razvijanje kompetence učenje učenja

26. Izobraževalne potrebe učiteljev • primeri dobre prakse • gradiva za pouk • razvijanje in ocenjevanje kompetenc • delo z IKT (interaktivne table, delo z viri, ustrezni računalniški programi-uporaba …) • procesi preverjanja in ocenjevanja znanja • znanja za diferenciran pouk in delo z različnimi dijaki • vzorčni nastopi in analize ur • timski pristopi, sodelovalno poučevanje • razvijanje aktivnega pouka in samostojnega dela dijakov • komunikacija, motivacija

27. Sodelovanje z ZRSŠ • več primerov iz prakse • več aktivnega dela udeležencev • organizacija izobraževanja (kdaj, kje, kako, čas) • izmenjava izkušenj • sodelovanje strokovnjakov iz tujine pohvale za dosedanje delo