Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Filozofski fakultet-Skopje Institut za pedagogija

1. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"Filozofski fakultet-SkopjeInstitut za pedagogija Voveden modul Realizatori: Prof. d-r Lena Damovska Prof. d-r Sne`ana Adam~eska Skopje,april,2007

2. Sodr`ini • Li~no iskustvo vo u~eweto, faktori koi vlijaat na u~eweto • Teorii za stilovi na u~ewe, iskustveno u~ewe (David Kolb) • Karakteristiki na stilovite na u~ewe i nivna primena vo rabotata na timovite/organizaciite • Kvalitet vo obrazovanieto • Priodi za razvoj na kvalitetot (efektivni u~ili{ta, neprekinato podobruvawe na rabotata na u~ili{tata, celosno upravuvawe so kvalitetot-TQM) • Tim i prednosti na timskata rabota • Fazi na razvojot na timot, ulogi vo timot (Belbin) • U~ili{ni timovi (formirawe, razvoj i evalvacija) • Funkcii i ulogi na menaxerot/direktorot • Li~ni karakteristiki na dobar voda~ • Promeni (fazi, ~ekori, izvori, otpor i spravuvawe so otporot kon promenite) • Voveduvawe na promenite

3. Tim i prednosti na timskata rabota • Fazi na razvojot na timot, ulogi vo timot (Belbin) • U~ili{ni timovi (formirawe, razvoj i evalvacija) • Funkcii i ulogi na menaxerot/direktorot • Li~ni karakteristiki na dobar voda~ • Promeni (fazi, ~ekori, izvori, otpor i spravuvawe so otporot kon promenite) • Voveduvawe na promenite

4. Timovi i timskata rabota Realizator: Prof. d-r Lena Damovska

5. Definicija za tim • TEAM (grupa na igra~i koi nastapuvaat kako celina) T - Together E - Everyone A - Achives M – More Together Everyone Achives More So zaedni~ka rabota sekoj postignuva poveke.

6. "Timot pretstavuva grupa na luge, koi mo`at uspe{no da ja prifatat i realiziraat sekoja postavena zada~a. Pritoa uspe{nost zna~i kvalitetno i navremeno izvr{ena zada~a so potpolno i ekonomi~no koristewe na resursite." Sallis, E • "Timot pretstavuva grupa na luge koi rabotat zaedno vrz osnova na opredeleni percepcii so zedni~ka cel, so dogovoreni proceduri, so izgradeno ~uvstvo na pripadnost , so koperativnost, koi {to nesoglasuvawata gi nadminuvaat otvoreno i preku diskusii."

7. Timskata rabota najop{to ka`ano ne e nova ideja vo pedago{kata teorija i praktika. • Timskata rabota vo osnovnite u~ili{ta se pojavuva i teoretski se osmisluva kon krajot na 50-te i po~etokot na 60-te godini na 20 vek, najprvo vo SAD a potoa vo Evropa. • Klermont plan, The Cleremont Plan vo SAD, dal mnogu dobri rezultati i stanal mnogu popularen. So realizacija na ovoj plan, timskata rabota stanala najatraktivniot i najpopularniot vid na rabota pomegu nastavnicite.

8. Timskata rabota i pojavata na interdisciplinarniot pristap nudat mo`nosti za sogleduvawe na pojavite od razli~ni aspekti, aktivirawe na site kreativni potencijali, mo`nost za adaptacija na promenite i prestruktuirawata, otvorenost za novi iskustva. • Timskata rabota denes se koristi vo site op{testveni oblasti proizvostvo, marketing, novinarstvo, medicina, proektirawe, obrazovanie. • Potrebata od timska rabota vo oblasta na obrazovanieto e neophodna. Sorabotkata koja sekojdnevno se odviva pomegu direktorot i timot, pomegu nastavnicite, pomegu nastavnicite i u~enicite, zboruva za faktot deka komunikacijata pomegu niv e neophodna pred se za uspeh vo rabotata kako i za unapreduvawe na nastavata.

9. Timovite se formiraat so razli~ni celi i so razli~ni zada~i. Nekoi od niv postojano egzistiraat no pove}eto se formiraat so ograni~eno vreme i prostor za dejstvuvawe. Kaj timovite kaj {to edna{ celite ke bidat postignati ili nadminati, pri~inata za postoewe i nivnata sila za povrzuvawe is~eznuvaat pa grupata voobi~aeno prestanuva da bide tim. • Timot se razlikuva od voobi~aena grupa na luge koi megusebe sorabotuvaat. • Grupata naj~esto e povrzana sosema slu~ajno, poedincite vo grupata slobodno gi rasporeduvaat svoite celi i zada~i, nezavisno gi sproveduvaat svoite idei i voobi~aeno samostojno proglasuvaat lider na grupata.

10. Grupata e zbir na nezavisni poedinci • Postoewe na nezavisni idei i akcii • Grupata obi~no ima neforamlen i formalen vodi~ • Poedincite vo grupata slobodno se raspredeluvaat, zavisno od li~niot izbor • Poedincite vo grupata se povrzani-situaciski

11. Timot e mnogu poveke od toa. Timot pretstavuva interaktiven proces koi ovozmo`uva lugeto od razli~na stru~na podgovenost da davaat kreativni re{enija na zaedni~ko definiran problem. Dadenite re{enija se mnogu podobri i pouspe{ni od re{enijata koi bi proizlegle od nekoi poedinci. • Timot ima postaveni celi koi site gi sledat zatoa {to site se soglasile deka tie se zaedni~ki celi.

12. Akciite i interakciite se megusebno zavisni • Vodstvoto vo timot se deli na nekolku ~lenovi • Timskata rabota e naso~ena kon zada~ata • Ulogite vo timot povremeno se menuvaat • Vo timot uspehot i neuspehot zaedno se spodeluvaat

13. Timot ima svoi proceduri, pravila i integriranost • Sekoj ~len na timot se zapoznava so istata procedura koja site ja poznavaat • Sekoj vo timot mo`e da ka`e da ka`e nekoja svoja ideja, no ke treba da se povle~e koga ke se odbere najdobroto re{enie • Timot treba da ima mehanizmi so pomo{ na koi ke se toleriraat razli~nite mislewa i ke donesuva zaklu~ok

14. Ulogite vo timot • Aktiven u~esnik • Sorabotnik • Komunikator • Predizvikuva~

15. Iskustva od timskata rabota vo Va{eto u~ili{te • Zo{to formiravte tim, za koi zada~i? • Va{ite pozitivni iskustva od timskata rabota. • Va{ite negativni iskustva od timskata rabota. • Kako znaevte deka timot uspe{no raboti?

16. [to e tim? • Timot e mala grupa (6-8 lu|e) koja raboti taka {to postignuva pove}e otkolku {to bi postignal poedinec. (Honey, 1998) • Timovite se orientirani kon izvr{uvawe na zada~ite pove}e otkolku drugite grupi i imaat utvrdeni pravila i sistemi za nagraduvawe. (Adair, 1991)

17. [to e tim? • Timot e grupa vo koja poedincite imaat zaedni~ka cel koja ja dostignuvaat zatoa {to nivnata stru~na osposobenost, ve{tini i drugi karakteristiki se vo soglasnost so ostanatite ~lenovi. (Honey, 1998) • Sekoj tim e grupa, sekoja grupa ne e tim.

18. Odliki na timot • Formiran e za dostignuvawe na odreden/i problem/i, cel/i, zada~a/i. • Gri`livo i smisleno odbrani ~lenovi. • Postignuva pove}e otkolku zbir na individui. • Poefektivno funkcionira od koj bilo drug oblik na organizirawe i rabotewe na lu|eto. • Sredina koja ovozmo`uva maksimalen pridones na poedine~nite ~lenovi vo razgovor i dogovor so drugite ~lenovi.

19. Fazi vo razvojot na timot Realizacija Normirawe "Bura" Formirawe

20. Formirawe (Forming) Faza koga timot e vo oformuvawe i negovite ~lenovi se zapoznavaat pome|u sebe. ^lenovite vnimatelno gi istra`uvaat granicite na prifatlivo odnesuvawe na grupata.Ova e faza na tranzicija me|u statusot na individua i ~len.

21. Bura (Storming) Ova e najte{kata faza na timot. ^lenovite na grupata po~nuvaat da sfa}aat deka zada~ata e pote{ka otkolku {to na po~etokot pretpostavuvale. Tie se nestrplivi poradi toa {to nema napredok; se potpira vrz sopstvenoto iskustvo namesto da sorabotuvaat so drugite ~lenovi na grupata. Faza koga ~lenovite na timot se baraat sebe si vo timot. Toa e borba za nivnata uloga vo timot. Ova e najzna~ajna faza za eden tim. Ako ovaa faza se prebrodi uspe{no, toga{ timot mo`e da profunkcionira i za`ivee.

22. Normirawe (Norming) Ova e period na prifa}awe; ~lenovite gi usoglasuvaat konfliktnite lojalnosti; prifa}aat grupni normi i osnovni pravila. Timot vo ovaa faza ve}e sam si gi formira svoite vrednosti, normi na odnesuvawe i pravila. ^lenovite mo`at da si posvetat pove}e vnimanie na sebe.

23. Realizacija (Performing) Vo ovaa faza timot se sreduva vo svoite odnosi i o~ekuvawa. Sega toj mo`e da po~ne so dijagnosticirawe i re{avawe na problemite. Maksimalno se koristat silite, resursite i jakite strani na timot. Timot raboti dobro: tesno se sorabotuva, sekoga{ brzo i kvalitetno se re{avaat zada~ite, kompletno se participira, se postignuva pove}e otkolku sumata na individualnite postignuvawa na individuite vo timot. Ovde se ostvaruva sinergijata na timot.

24. Mo`e da se slu~i timot da pomine niz nekoi drugi fazi, fazi niz koi ne e sekojdnevno sekoj tim da pominuva • Pleme (Tribal) Tim koj uspe{no gi izvr{uva svoite zadol`enija mo`e da se slu~i da premine vo "pleme". Se postignuva orientacija kon ~lenovite, no ne fokusiranost kon zada~ite. Kompletnoto nivno zalagawe e koncentrirano na potrebite na ~lenovite na grupata. Bilo koja zada~a koja zagrozuva bilo koj od ~lenovite najverojatno }e bide odbien. Ponekoga{, edinstvenoto ne{to {to e va`no e plemenskata pobeda po bilo koja cena. • @alewe (Mourning) Koga timot }e se raspadne/raspu{ti, va`no e za sekoj ~len da pomine niz period na `alewe. Korisno e za timot da se zadr`i vo "razbudena/svesna" sostojba i da gi proslavi postignuvawata i da dojde do uslovi koga mo`e da se zavr{i negovoto postoewe so pozitivno iskustvo. Ako toa ne se slu~i, ~lenovite mo`e da te`at kon gledawe nanazad i da ne se sposobni da gledaat napred i pozitivno.

25. Timski ulogi po Belbin • REALIZATOR/IMPLEMENTIRA^ (Community Worker-CW) • KOORDINATOR (Chair Person-CH) • PREDIZVIKUVA^/OBLIKUVA^ (Shaper-SH) • INOVATOR (Plant-PL) • ISTRA@UVA^ NA RESURSI (Resource Investigator-RI) • PROCENUVA^ (Monitor-Evaluator-ME) • TIMSKI RABOTNIK (Team Worker-TW) • ZAVR[UVA^/FINI[ER (Completer/Finisher-CF)

26. Dizajnirawe na timot • Dali e spremen da raboti i sorabotuva? • Dali e spremen da pridonesuva vo timot zaedni~ki so drugite ~lenovi? • Dali ima iskustvo vo timska rabota i kakvo? Dali e osposoben za toa? • Dali poseduva soodvetni li~ni karakteristiki? • Dali gi ceni i po~ituva drugite ~lenovi? • Dali e fleksibilen?

27. Koga e potreben tim? • Za dobivawe na novi izvori na stru~nost i iskustva. • Za sorabotka preku obezbeduvawe na pomo{, jaknewe ili stimulirawe na raboteweto. • Za vklu~uvawe na site onie koi mislat deka znaat ne{to za odredena tema. • Za postignuvawe na kosenzus za nekoja kontroverzna tema. • Za da im se ovozmo`i na pretstavnicite koi se najmnogu zasegnati so temata da vlijaat vrz donesuvaweto na odluki.

28. Koga e potreben tim? (2) • Za poop{irni i pokreativni diskusii i/ili re{enija od voobi~aenite. • Za prilagoduvawe na interesite so potrebata od promena. • Za re{avawe na konfliktnite situacii i istra`uvawe na razli~ni efekti. • Za sozdavawe na mo`nosti i dovolno vreme za celosno razgleduvawe na problemot. • Za formirawe na obuka na grupa lu|e preku nivno u~estvo: novi ve{tini, informacii, dogovori.

29. Koga NE E potreben tim? • Koga e o~igledno za site deka edno lice e postru~no od ostanatite za temata/problematikata koja se obrabotuva. • Koga nikoj ne se gri`i za temata. • Koga nema vreme za diskusija. • Koga upravata/menaxmentot ve}e go znae "TO^NIOT ODGOVOR".

30. Koga NE E potreben tim? (2) • Koga poedinec ja ima zada~ata na timot kako del od negovata ili nejzinata sekojdnevna rabota, a pri toa ne iniciral/a formirawe na tim za rabota na taa zada~a. • Koga lu|eto rabotat pozadovolno ili poproduktivno sami, a ne vo tim ili pak ne vo nekoj konkreten tim.

31. Goleminata na grupata Dru{tvenosta na ~lenovite Rabotnata okolina Prirodata na rabotata (zada~ata) Stabilnosta na ~lenstvoto Kvalitetot na vodeweto Popatno sogleduvawe (ocenuvawe) na rabotata (povratna informacija) Komunikacijata Klimata Jasnosta na ulogita Vremeto Me|usebnite odnosi Znaeweto, ve{tinite Faktori koi vlijaat na timskata rabota

32. Efikasen tim • Jasni se i kratkoro~nite i dolgoro~nite celi • Ima jasno opredeleni postapki • Redovno bele`ewe na uspehot • Ima primeren voda~ • Se neguva otvorena (neposredna) komunikacija • ^lenovite me|usebno si pomagaat i si veruvaat edni na drugi • Se znae deka konfliktite se neodminlivi, no isto taka deka mo`at da bidat i konstruktivni • Gri`a za li~en razvoj i raste` na ~lenovite

33. Pra{awa: Dali i {to nau~iv denes? Dali dobro se ~uvstvuvav? Dali sum zadovolen? Cel na timot Timska klima Individualec Postignuvawe na timskata rabota Cel Razvoj na timot Individua