Kazensko procesno pravo – PREDKAZENSKI POSTOPEK

1. Kazensko procesno pravo – PREDKAZENSKI POSTOPEK doc. dr. Liljana SELINŠEK Predavanje, 18.5.2009 Prezentacija ni učno gradivo, ampak pripomoček za ponavljanje!

2. POJEM PREDKAZENSKEGA POSTOPKA • Predhodna faza kazenskega postopka (rednega in skrajšanega)! • Začetek: predprocesna dejanja, ki pomenijo začetek dejavnosti oziroma aktivnosti policije v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem.Potreben dokazni standard: RAZLOGI ZA SUM, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti • Zaključek: odvisno od tega, kaj pokažejo zbrana obvestila možnosti: • poročilo policije državnemu tožilstvu; • sklep o preiskavi; • vložitev neposredne obtožnice. • Procesna dejanja v predkazenskem postopku: • postopek s kazensko ovadbo; • poizvedbe o kaznivem dejanju (vključno z možnim zaslišanjem osumljenca in prikritimi preiskovalnimi ukrepi); • začasno omejevanje ustavnih pravic posameznika zaradi zagotovitve osumljenčeve navzočnosti, zaradi neoviranega poteka postopka ali zaradi varnosti ljudi (prijetje, zadržanje, pridržanje); • odločanje državnega tožilca o kazenskem pregonu; • nujna preiskovalna dejanja.

3. POLICIJA V PREDKAZENSKEM POSTOPKU • Temeljna dolžnost: ukreniti vse potrebno, da se: • izsledi storilec kaznivega dejanja; • da storilec kaznivega dejanja ali udeleženec pri tem dejanju ne pobegne ali se ne skrije; • odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz; • zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. • Temeljna pooblastila: • pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage, omejitev gibanja na določenem prostoru, identifikacija oseb, ogled prostorov in dokumentacije pravnih oseb, razpis iskanja oseb ali stvari; • zbiranje obvestil od oseb in možnost zaslišanja osumljenca ob podanem popolnem pravnem pouku in navzočnosti zagovornika (pozor:policija ne more zaslišati prič, lahko pa v obliki uradnega zaznamka zabeleži njihove izjave); • zadržanje oseb na kraju dejanja, če so izpolnjeni zakonski pogoji (max. 6 ur); • izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov po odredbi državnega tožilca oziroma preiskovalnega sodnika; • prijetje in takojšnja privedba osumljenca k preiskovalnemu sodniku (če so podani razlogi za pripor); • pridržanje osumljenca (max. 48 ur); • v nujnih primerih sme policija še pred začetkom preiskave opraviti zaseg predmetov, hišno in osebno preiskavo, ogled kraja dejanja in odrediti izvedenstvo (razen obdukcije in izkopa trupla).

4. KAZENSKA OVADBA • Definicija: obvestilo pristojnemu državnemu tožilcu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. • Pristojnost za sprejem: DRŽAVNO TOŽILSTVO! • Dokazna vrednost: ovadba ni dokazno sredstvo, ampak le uradno ugotovljeno dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje ovadeno, lahko pa predstavlja tudi oškodovančev predlog za pregon. (Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 330/2001 leta 2004 zapisalo, da je kazenska ovadba oškodovanca dopusten dokaz, ki se ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov. Teorija je tako stališče ostro napadla, češ da je preširoko, ker bi priznavanje dokazne vrednosti izjavam v kazenski ovadbi (lahko) pomenilo kršitev načela kontradiktornosti kazenskega postopka. Novejša praksa Vrhovnega sodišča to upošteva – v sodbi št. I Ips 262/2006 je Vrhovno sodišče zapisalo, da gre pri kazenski ovadbi za obvestilo pristojnemu državnemu tožilcu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena. Kazenske ovadbe torej ni mogoče šteti za dokaz v pravnem smislu, predstavlja pa dokaz v spoznavnem smislu). • Glede na dolžnost vlaganja delimo kazenske ovadbe na: • uradne kazenske ovadbe(vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili morajo naznaniti kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje. Hkrati z ovadbo morajo ti organi in organizacije navesti dokaze, za katere vedo in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje, in druga dokazila); • ovadbe državljanov(vsakdo lahko naznani kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. ZKP dovoljuje tudi, da vsakdo, ki zasači storilca pri izvrševanju uradno pregonljivega kaznivega dejanja (npr. zasači tatu v svojem stanovanju), storilcu odvzame prostost, vendar ga mora nato takoj izročiti policiji (ali preiskovalnemu sodniku); če tega ne more storiti, pa takoj obvestiti katerega od teh organov). Pozor: poznamo dve kaznivi dejanji, ki se tičeta opustitve ovadbe: 1.) opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje (280. člen KZ)-1 2.) opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca (281. člen KZ-1)

5. DRŽAVNI TOŽILEC V PREDKAZENSKEM POSTOPKU • Temeljna dolžnost: ukreniti vse, kar je potrebno za odkrivanje kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, za izsleditev storilca in za usmerjanje predkazenskega postopka. Pri izvrševanju pooblastil lahko DT v predkazenskem postopku usmerja delo policije z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil in izvedbo drugih ukrepov, za katere je pristojna policija, z namenom, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec, oziroma, da se zberejo podatki, potrebni za njegovo odločitev. • Temeljna pristojnost: postopek s kazensko ovadbo. Možnosti: • zavrženje ovadbe (DT to stori, če naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, če je kazenski pregon zastaral, če je dejanje obseženo s pomilostitvijo ali amnestijo ali so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon – npr. smrt storilca, princip ne bis in idem, imuniteta, duševna bolezen storilca ipd.); • DTpriskrbi dodatna obvestila, preden se odloči, kaj bo storil; • odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov iz pristojnostiDT(državni tožilec na predlog policije odredi : tajno opazovanje, navidezni odkup predmetov, navidezno sprejemanje oziroma dajanje daril, navidezno jemanje oziroma dajanje podkupnine in tajno delovanje ); • predlog preiskovalnemu sodniku , da odredi posebne preiskovalne ukrepe iz njegove pristojnosti(preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca odredi naslednje posebne preiskovalne ukrepe: tajno opazovanje v primeru težjih posegov v zasebnost, odredba operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja za posredovanje podatkov, nadzor elektronskih komunikacij, kontrola pisem in drugih pošiljk, kontrola računalniškega sistema finančnih ustanov, prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, prisluškovanje in opazovanje v tujih prostorih, tajno delovanje, če bo tajni delavec uporabil tehnične naprave za snemanje in zahteva za podatke od banke, hranilnice ali hranilno kreditne službe); • vložitev zahteve za preiskavo ali neposredne obtožnice; • odstop ovadbe v postopek poravnavanja; • odložitev kazenskega pregona; • skladno z načelom oportuniteteDT odloči, da ne bo začel kazenskega pregona oziroma od njega odstopi (to je mogoče, če gre za dejanje oziroma situacijo, za katero KZ-1 dopušča možnost odpustitve kazni storilcu ali če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, storilec pa zaradi dejanskega kesanja prepreči škodljive posledice ali poravna vso škodo, nastalo zaradi kaznivega dejanja).

6. ODVRAČANJE KAZENSKEGA PREGONA • 1.) PORAVNAVANJE (161. a člen. ZKP): • Če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let (lahko pa tudi za nekatera težja kazniva dejanja, če tako določa zakon) in če takšno poravnavo dopuščajo: 1. vrsta in narava dejanja, 2. okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, 3. osebnost storilca, 4. ne-predkaznovanost storilca za istovrstna ali druga kazniva dejanja ter 5. stopnja storilčeve kazenske odgovornosti, lahko državni tožilec odstopi zadevo v postopek poravnavanja. Poravnavanje se lahko izvede le s soglasjem osumljenca in oškodovanca, izvede pa ga neodvisni poravnalec, ki si mora prizadevati, da se med osumljencem in oškodovancem doseže sporazum, ki je v sorazmerju s težo in posledicami kaznivega dejanja. Če je poravnava uspešna, državni tožilec zavrže kazensko ovadbo, sicer pa nadaljuje s kazenskim postopkom. • 2.) ODLOŽITEV KAZENSKEGA PREGONA(162. čl. ZKP): • Državni tožilec sme s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let (v primeru posebnih okoliščin pa tudi za nekatera težja kazniva dejanja, taksativno našteta v drugem odstavku 162. člena ZKP), če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Te naloge so lahko: 1. odprava ali poravnava škode, 2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo žrtvam kaznivih dejanj, 3. oprava kakšnega splošno koristnega dela, 4. poravnava preživninske obveznosti.   Rok, v katerem mora osumljenec izpolniti naloge, ki mu jih naloži državni tožilec, ne sme biti daljši od šestih mesecev, za preživninske obveznosti pa ne daljši od enega leta. Če osumljenec v roku izpolni svoje obveznosti, državni tožilec kazensko ovadbo zavrže, sicer pa nadaljuje s kazenskim postopkom.

7. PREISKOVALNI SODNIK V PREDKAZENSKEM POSTOPKU • Omejene zakonske pristojnosti pred pričetkom preiskave! • Temeljne pristojnosti: • dovoljuje policiji zbiranje obvestil od oseb v priporu; • zasliši osebo, ki ji je policija odvzela prostost; • v primeru obvezne obrambe postavlja zagovornika po uradni dolžnosti (če si ga osumljenec ne vzame sam); • opravlja preiskovalna dejanja, ki jih je smotrno opraviti oziroma preiskovalna dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati; • opravlja ogled kraja storitve kaznivega dejanja; • zasliši osebo, zoper katero je zahtevana preiskava; • odreja določene posebne preiskovalne ukrepe; • odreja raztelešenje in izkop trupla.

8. PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI • V skladu z veljavnim ZKP glede na subjekt, ki jih ureja, ločimo dve kategoriji PRIKIRITH PREISKOVALNIH UKREPOV, in sicer: • tiste, ki jih odreja državni tožilec in • tiste, ki jih odreja preiskovalni sodnik. • POZOR: Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-272/98-26, objavljeno v Uradnem listu št. 48/2003 z dne 25.3.2003, razveljavilo 1., 2. in 3. odstavek 49. člena zakona o policiji, ki je opredeljeval preiskovalne ukrepe, ki jih je lahko odredil generalni direktor policije. Na podlagi te razveljavitve, ki je pričela veljati leto dni po objavi odločbe v uradnem listu (torej 25.3.2004), generalni direktor policije nima več pristojnosti odrejati posebnih preiskovalnih ukrepov!!! • Prikriti preiskovalni ukrepi pomenijo globok poseg v pravico do zasebnosti. Evropsko sodišče za človekove pravice opravlja preizkus kršitve pravice do zasebnosti po dvodelnem testu, ki temelji na: • 1. načelu zakonitosti in • 2. načelu sorazmernosti. • Ustavno sodišče RS je kot temeljne pogoje za ustavno dopusten poseg v posameznikovo zasebnost opredelilo naslednje: • specifična opredelitev in določenost v zakonu; • odločba sodišča, s katero se poseg dovoli; • omejenost časa izvajanja ukrepa; • načelo sorazmernosti (poseg mora biti nujen za uvedbo ali za potek kazenskega postopka ali za varnost države).

9. Prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih po ZKP na pisni predlog DT odreja preiskovalni sodnik: • odredba operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa; • nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju; • kontrola pisem in drugih pošiljk; • odredba banki ali drugi pravni osebi, ki opravlja finančno dejavnost, da posreduje zaupne podatke in dokumentacijo o podatke o osumljenčevih vlogah, depozitih in prometu na računu, kakor tudi podatke za druge osebe, ki so povezane z osumljencem; • prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru; • kontrola sporočil, posredovanih z elektronsko pošto ali drugimi oblikami informacijske tehnologije; • prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali v drugih tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje po potrebi s tajnim vstopom v te prostore; • tajno opazovanje in tajno delovanje (pod določenimi pogoji). • Pogoji za odreditev teh ukrepov: • utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja izvršitev kaznivega dejanja, v zvezi s katerim se ukrep uporabi; pri določenih ukrepih pa zadoščajo razlogi za sum; • specifičnost okoliščin (utemeljen sklep, da se bo z ukrepom pridobilo odločilne dokaze); • načelo sorazmernosti (milejši ukrepi ne morejo dati dokazov); • pisna odredba preiskovalnega sodnika (izdana na pisni predlog državnega tožilca) • Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi preiskovalni sodnik lahko odredi izvajanje takšnih ukrepov, so v zakonu natančno določena in jim rečemo “kataloška kazniva dejanja”. Našteta so v 2. odstavku 150. člena ZKP.

10. Preiskovalni ukrepi, ki jih po veljavnem ZKP odreja državni tožilec: • tajno opazovanje (razen v primerih, če se ukrep izvaja z uporabo tehničnih sredstev, če izvedba ukrepa zahteva namestitev tehničnih naprav za ugotavljanje položaja ali gibanja osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali zaprt prostor, če se ukrep izvaja v zasebnih prostorih ter če se ukrep izvaja zoper osebo, ki ni osumljenec – v teh primerih lahko ukrep odredi preiskovalni sodnik); • tajno delovanje (razen v primeru, če tajni policijski delavec uporabi tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, za fotografiranje in videosnemanje – v tem primeru ukrep odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca) • navidezni odkup predmetov;* • navidezno sprejemanje daril;* • navidezno dajanje daril;* * PREPOVED ENTRAPMENTa!! • navidezno jemanje podkupnine;* • navidezno dajanje podkupnine.* • Pogoji za odreditev teh ukrepov: • utemeljen razlog za sum, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost; • pisna odredba državnega tožilca na pisni predlog policije; • odredba se lahko nanaša le na enkraten ukrep; • z izvrševanjem ukrepa se ne sme izzivati kriminalne dejavnosti! • V poštev pridejo za enak katalog kaznivih dejanjkot ukrepi, ki jih odreja preiskovalni sodnik!