Postopek predhodnega odločanja

1. Postopek predhodnega odločanja Doc. dr. Janja Hojnik 3. in 10. maja 2011

2. Statistika zaključenih zadev Sodišča (2006-2010) Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

3. Trajanje postopkov pred Sodiščem 3

4. Vloženi predlogi za PO po DČ (1) Sodišče Beneluksa – zadeva Campina Melkunie, C-265/00 4 4 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

5. Pomen predhodnega odločanja • Razlaga prava EU; • Presoja veljavnosti aktov EU; • CILJ: omogočiti enotno uporabo s strani nacionalnih sodišč in učinkovitost prava EU; • Izjemen pomen za razvoj prava EU: • Za materialni razvoj prava EU; • Za odnos med pravom EU in nacionalnim pravom; • Skoraj vsa glavna načela, ki jih je razvilo SEU so bila določena v okvir PO (Van Gend 26/62; Costa/ENEL 6/64; Francovich C-6,9/90); • Zlasti z razvojem koncepta neposrednega učinka, konsistentne razlage in odškod. odgovornosti DČ; • Velik pomen za posameznika – posredni dostop do SEU (neposredni zelo omejen – Royal Scholten-Honig, 103/77).

6. Predhodno odločanje člen 267 PDEU (prejšnji člen 234 PES): Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: (a) razlage Pogodb; (b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije ; Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta prostost, Sodišče odloča v najkrajšem možnem roku. 6 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

7. Člen 256 PDEU 3. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno odločanje v skladu s členom 267, na posebnih področjih, določenih s statutom. Če Splošno sodišče meni, da je glede neke zadeve potrebna načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali doslednost prava Unije, lahko zadevo preda v odločanje Sodišču. Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Splošnega sodišča glede vprašanj, predloženih v predhodno odločanje, pod pogoji in v mejah, določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije.

8. Pristojnosti Sodišča • Razlaga Pogodb; • Razlaga in veljavnost aktov, ki jih izdajajo institucije, organi, uradi in agencije EU • tudi priporočil in mnenj • ne nujno neposredni učinek • ni potrebno, da se stranka pred NS sklicuje na pravo EU • Določena vprašanja glede pogodb med EU in tretjimi državami oz. organizacijami (vključno z mešanimi sporazumi, kot je STO sporazum); • Kadar to določajo akti Sveta.

9. Meje pristojnosti Sodišča • SEU ni pristojno: • razlagati nacionalnega prava ali razsojati skladnosti nacionalnega prava s pravom EU; • odločati glede uporabe prava EU s strani nacionalnih sodišč; • V praksi odločitve Sodišča EU: • puščajo malo dvoma glede skladnosti nacionalnega prava s pravom EU; • Puščajo malo izbire nacionalnega sodnika glede uporabe prava EU.

10. Postopek PO ni pritožbeni postopek Pritožbeni postopek predpostavlja hierarhijo med sodišči; Pritožbena sodišča običajno lahko razveljavijo odločitev nižjih sodišč; Odločitev za pritožbo je na strankah.

11. Postopek • Postopek sodelovanja med SEU in nacionalnimi sodišči; • Vmesni postopek: • Spoznanje sodnika sodišča DČ, da gre za problem prava EU in formulacija vprašanja; • Postopek pred Sodiščem EU; • Odločitev nacionalnega sodišča v kontekstu odgovorov, ki jih prejme od Sodišča EU.

12. Pojem ‘sodišče ali tribunal’ • Koncept EU: široka razlaga – ime organa ni odločilno: Dorsch Consult, C-54/96 – zvezni nadzorni odbor za javna naročila; Broekmeulen, 246/80 – pritožbeni organ zdravniške zbornice; Cartesio, C-210/06 – sodni register; ne pa: Corbiau, C-24/92 – davčna uprava; X, C-74/95 – tožilec; • Faktorji presoje • Ustanovitev z zakonom – vez z DČ (tudi zunanji teritoriji – Kaefer, C-100/89 - tribunal s Tahitija); • Stalnost; • Obvezna pristojnost; • Postopek inter partes; • Uporaba prava; • Neodvisnost. • SEU nedosledno presoja te kriterije (kritika AG v de Coster, C-17/00).

13. Pojem ‘sodišče ali tribunal’ • Za ‘sodišče ali tribunal’ so v praksi SES veljala razsodišča za priseljence, poklicni disciplinski organi, telesa za revizijo javnih naročil, davčna razsodišča… • Problem glede arbitraž: • Nordsee, 102/81 – neodvisen arbiter GZ (NE); • Denuit, C-125/04 – arbitražni senat Belgijskega odbora za spore glede potovanj (NE); • Vaasen Goebbels, 61/65 – nizozemski arbitražni tribunal za socialno zavarovanje (DA); • Bistvena je obvezna pristojnost arbitraže in javni element (Danfoss, 109/88)

14. Pojem ‘sodišče ali tribunal’ • Za ‘sodišče ali tribunal’ so v praksi SEU veljala razsodišča za priseljence, poklicni disciplinski organi, telesa za revizijo javnih naročil, davčna razsodišča… • Problem glede arbitraž: • Nordsee, 102/81 – neodvisen arbiter GZ (NE); • Denuit, C-125/04 – arbitražni senat Belgijskega odbora za spore glede potovanj (NE); • Vaasen Goebbels, 61/65 – nizozemski arbitražni tribunal za socialno zavarovanje (DA); • Bistvena je obvezna pristojnost arbitraže in javni element (Danfoss, 109/88) 14

15. Formulacija vprašanja • NS mora SEU dati dovolj informacij; • Vsebina zahtevka: • Kratek pregled dejstev; • Povzetek opravljenih procesnih dejanj; • Tožnikov zahtevek; • Odgovor tožene stranke; • Najpomembnejši argumenti strank glede prava EU; • Obrazložitev nacionalnega sodišča – razlogi za VPO; • Osnove nacionalnega prava; • Morebiten predlog zaključka – SEU ni vezano.

16. Formulacija vprašanja • Abstraktno, natančno, razumljivo; čeprav SEU precej fleksibilno (a vedno manj!); • NS svobodno glede: • Oblike ref. vprašanja: v sodbi, sklepu, odredbi • Formulacije vprašanja: neposredno, posredno, enostavno • Razlogov za vprašanje • Vprašanje se mora nanašati na resničen spor - ne sme iti za splošno, hipotetično ali zgolj akademsko vprašanje (Foglia proti Novello, 104/79 in 244/80; Bacardi C-318/00; Meilicke, C-83/91; kaj pa Mangold, C-144/04???); • Spor se mora nanašati na pravo EU – SEU ne odloča v povsem notranjih zadevah; • Vprašanje mora biti bistveno za rešitev spora.

17. Primer dvoma I • Šesta DDV direktiva – oprostitev plačila DDV za: določene storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in jih nepridobitne organizacije opravijo posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo (…).« V zadevi C-253/07, Canterbury HockeyClub sporen izraz ‘posameznikom’ – ker se lahko s športom ukvarjajo le fizične osebe, ali se oprostitev potem nanaša zgolj na storitve njim, ali lahko tudi športni klubi veljajo za takšne ‘posameznike’? V drugih jezikovnih različicah se namreč pojavi izraz osebam (persons, Personen). 17

18. Primer dvoma II • Člen 3 Direktive 96/72 o napotitvi delavcev: • Načelo uporabe prava države gostiteljice glede • … • Minimalne plače… • Zadeva Laval, C-341/05: • Ali minimalna plača pomeni običajno plačilo za delo na določenem območju?

19. Primer dvoma III: Člen 34 PDEU: Količinskeomejitvepriuvozu in vsiukrepi z enakim učinkommeddržavamičlanicami so prepovedani. Cassis de Dijon – 120/78: Nemško sodišče vpraša: ali v obseg UEU sodi tudi določitev minimalne vsebnosti alkohola v alkoholnih pijačah, zaradi katerih tradicionalni proizvodi iz drugih DČ, ki ne dosegajo te minimalne meje, ne smejo prodajati v Nemčiji? 19

20. Obvezna ali opcijska postavitev? • SEU odgovarja na vprašanja na zahtevo sodišč ali tribunalov DČ; • V praksi dajo pobudo stranke, lahko pa to stori samo nacionalno sodišče tudi v nasprotju z voljo strank; • AG Maduro (Cartesio, C-210/06):višja sodišča DČ ne morejo zavezati nižjih sodišč, da prekličejo zahtevo po predhodni odločitvi; • Razlikovati: • nižja sodišča – lahko zastavijo vprašanje (morajo, ko je sporna veljavnost akta EU!); • sodišča zadnje instance – morajo zastaviti vprašanje o razlagi in veljavnosti prava EU; • Instanca se presoja v konkretnem primeru; • Obveznost postavitve VPO ne obstaja v 3 primerih: • vprašanje ni relevantno (odločujoče) za rešitev spora; • acte clair • acte éclairé

21. Acteéclairé • Sodišče DČ ne zastavi VPO, ko je SEU že podalo odgovor (Da Costa, 30/62, CILFIT, 283/81) • Obstoj predhodne sodbe pomeni odpad obveznosti postavitve VPO; • Tudi če vprašanji nista povsem identični; • SEU nacionalna sodišča opogumlja k temu, da se oprejo na prejšnje odločbe SEU; • Odločbe SEU formalno nimajo narave precedensov, dejansko pa ustvarjajo nadrejeni položaj SEU; • To ne pomeni, da sodišča DČ ne smejo postaviti ponovnega vprašanja – SEU lahko spremeni predhodno odločitev (ICC, 66/80; Comitology (1988) in Chernobyl (1990)). 21

22. Acteclair • Doktrina fr. upravnega prava; • sodišče DČ tudi takrat ne zastavi VPO, ko o pravu EU še ni bila izdana sodba, če meni, da je pomen določila prava EU tako jasen, da ne zastavlja upravičenega dvoma (CILFIT, 283/81); • Alibi nac. sodišč za nepostavljanje VPO.

23. SEU lahko odgovor tudi zavrne “Zavrnitev predloga (za predhodno odločitev SEU) nacionalnega sodišča je mogoča samo, če je jasno, da zahtevana razlaga prava Skupnosti nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni za to, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo uporabne odgovore.” Amurta, C-379/05, točka 64

24. Foto-Frost doktrina Nacionalno sodišče lahko presodi, da je akt EU veljaven, ne more pa presoditi, da ni veljaven; V primeru dvoma o veljavnosti akta EU, je VPO zmeraj obvezno (Firma Foto-Frost, 314/85)

25. Odgovornost DČ za ravnanje sodišč • Köbler proti Avstriji, C-224/01; • SEU: DČ je lahko odškodninsko odgovorna po načelih iz zadeve Francovich za delovanje sodišč v nasprotju s pravom EU; • Primer kršitve: kršitev člena 267(3) PDEU; • Odgovornost velja v primeru, ko je sodišče očitno kršilo svoje obveznosti iz člena 267(3) PDEU; • V zadevi Köbler kršitev ni bila očitna, ampak je šlo za pomoto v dobri veri.

26. Posredna presoja zakonitosti aktov EU • “Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede … veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB” • Manj strogi pogoji za posameznike kot po členu 263 PDEU: • Časovni okvir; • Uredbe, direktive, odločbe. • Ali res lahko izbirajo? • TWD Textilwerke, C-188/92: tožnik, ki bi lahko izpodbijal po členu 263 PDEU, pa je dopustil, da se je rok za to iztekel, ne more izpodbijati po členu 267 PDEU; • Eurotunnel, C-408/95: izpodbijanje preko nac. sodišča dopustno, ker ni bilo očitno, da bi bila tožba po členu 263 PDEU možna. • Slabosti posredne presoje: • Vezanost na nacionalno sodišče; • Včasih težko najti toženca.

27. Nujni postopek predhodnega odločanja • Za obravnavanje predlogov za sprejetje predhodnih odločb, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice; • glede policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; • glede vizumov, azila, priseljevanja in drugih politik v zvezi s prostim gibanjem oseb, vključno s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah; • O uporabi nujnega postopka odloči SEU – kadar je to nujno, t. j. predvsem , ko je od odgovora na VPO odvisen: • pravni položaj osebe, ki je zaprta oziroma ji je odvzeta prostost; • pristojnost sodnika, ki odloča v sporu glede roditeljske pravice ali varstva otrok. • Nujni postopek poenostavlja različne stopnje postopka pred Sodiščem EU, hkrati pa je tako za Sodišče EU kot za stranke in druge udeležence v postopku, zlasti DČ, zelo zahteven; • Prvi primer: Rinau, C-195/08 PPU; • Glej tudi: Detiček, C-403/09 PPU – 1. primer VPO iz Slovenije.

28. Učinki odločbe • Odločba SEU je naslovljena na sodišče, ki je postavilo vprašanje; • Ne gre le za mnenje; nac. sodišče je na sodbo vezano; • Nanjo se lahko/se morajo opreti tudi druga sodišča in tribunali DČ (precedens); • Sodba ima precedenčni in multilateralni (ne bilateralni) učinek na vsa sodišča in tribunale; • SEU ima položaj vrhovnega sodišča v pravnem sistemu EU.

29. Stroški • O stroških ne odloča SEU, ampak nac. sodišče; • Stroške nosijo DČ in ne stranke; • Zato da se zagotovi uporaba postopka PO; • Da se ne izločijo zadeve z nizko vrednostjo spora, vendar s potencialno velikim pomenom za pravo EU. • SEU odloči: “Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.”