Civilno procesno pravo

1. Civilno procesno pravo Mag. Urška Kežmah

2. Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim nepravdnim postopkom • Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom: • Teorija spora: v civilno pravo spadajo le tiste zadeve, ki so med strankama sporne, v nepravdnih postopkih pa sodišče rešuje nesporne zadeve. • Teorija prevencije in represije: namen nepravdnega sodstva je preprečevati kršitev pravnega reda (prevencija), namen pravdnega sodstva je sankcioniranje že nastalih kršitev (represija).

3. Teorija strank: v civilni pravdi nastopajo stranke kot nosilci nasprotujočih si interesov, v nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki nimajo nasprotujočih si interesov. • Teorija o različni naravi odločb v obeh postopkih: sodne odločbe v nepravdnem postopku običajno ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo obstoječa pravna razmerja (konstitutivna narava), odločbe sodišč v pravdnem postopku pa le avtoritativno ugotavljajo obstoj pravic in pravnih razmerij (deklaratoren značaj).

4. Teorija upravnega delovanja: delovanje sodišč v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odločanju. • Nobena teorija ni dala popolne rešitve. Zato: ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec predpisal za njeno reševanje pravdni ali nepravdni postopek.

5. Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim izvršilnim postopkom • Dilema: samostojnost – nesamostojnost izvršilnega postopka • Izvršilni postopek je (kot oblika varstva materialne pravice) le del procesa, ki zagotovi uveljavitev te pravice.

6. Je pa normativno samostojno urejen. Relativna samostojnost izvršilnega postopka.

7. Razmerje med civilnim pravdnim in upravnim postopkom • Upravna zadeva je tista, ki jo kot tako opredeli zakon. • Kompetenca o kompetenci

8. Razmerje med civilnim pravdnim postopkom in kazenskim postopkom 1. Reševanje predhodnih vprašanj in medsebojna vezanost na pravnomočne odločbe 2. Identično dejansko stanje 3. Adhezijski postopek

9. Identično dejansko stanje • Kadar sodišči (civilno in kazensko) obravnavata isti historični dogodek. • Civilno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. • Kazensko sodišče pa nikoli ni vezano na pravnomočno sodbo civilnega sodišča.

10. Adhezijski postopek • Kazensko sodišče obravnava premoženjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvršitve kaznivega dejanja.

11. PROCESNE PREDPOSTAVKE • So okoliščine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. • Ločimo: • Procesne predpostavke glede na sodišče • Predpostavke glede na stranke • Procesne predpostavke, ki se nanašajo na sporni predmet • Pozitivne in negativne predpostavke • Splošne in posebne predpostavke • Absolutne in relativne procesne predpostavke

12. Procesne predpostavke glede na sodišče • slovenska jurisdikcija (29. člen ZPP), • sodna pristojnost (18. člen ZPP), • stvarna in krajevna pristojnost.

13. Predpostavke glede na stranke • obstoj stranke in sposobnost biti stranka, • pravdna (procesna) sposobnost, • pravilno zastopanje, • obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde.

14. Procesne predpostavke, ki se nanašajo na sporni predmet • visečnost pravde (litispendenca) • pravnomočno razsojena stvar • sodna poravnava • pravni interes pri ugotovitveni tožbi

15. Pozitivne in negativne predpostavke • pozitivne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna, • negativne predpostavke so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna.

16. Splošne in posebne predpostavke • splošne morajo obstajati ves čas spora • posebne pa se nanašajo na posamezna dejanja oz. faze postopka.

17. Absolutne in relativne procesne predpostavke • na absolutne mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, • relativne upošteva le na ugovor stranke. • Nepravi (relativni) predpostavki sta npr. sklenjen arbitražni dogovor in tožniška varščina.

18. PRAVNA POMOČ • Sodišča si v določenih primerih dajejo med seboj pravno pomoč tako, da opravijo posamezna procesna dejanja sodišča, ki sicer v zadevi ne odločajo. • Običajno se nanaša na izvajanje dokazov.

19. Sodišča dajejo tudi tujim sodiščem pravno pomoč v primerih, ki jih določajo mednarodne pogodbe, in tedaj, če velja glede pravne pomoči vzajemnost. Če se dvomi o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje. • Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču, če prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru pošlje sodišče, ki je pristojno za pravno pomoč, po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev.

20. TEMELJNA NAČELA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA • Načelo zakonitosti • v širšem pomenu: sodišča sodijo po ustavi in zakonih; • v CPP: procesni subjekti lahko opravljajo le tista dejanja, ki jih predvideva zakon in v obliki, ki jo predvideva zakon.

21. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti • postopek se začne, teče in zaključi po volji strank (n. dispozitivnosti); • postopek se začne, teče in zaključi po uradni dolžnosti (n. oficialnosti);

22. Kje sta načeli uveljavljeni v ZPP? • Načelo dispozitivnosti: • prosto razpolaganje z zahtevki (3. čl. ZPP), • določbe o umiku, odpovedi in spremembi zahtevka, pripoznavi in poravnavi v postopku t.i. materialne procesne dispozicije

23. Ločimo še procesne dispozicije: • to so tista dispozitivna dejanja, ki se nanašajo samo na procesualna vprašanja (npr. dogovor o mirovanju postopka).

24. Dispozitivnost strank pa je omejena: • Sodišče ne prizna razpolaganja strank (3. odst. 3. člen ZPP): • ki nasprotuje prisilnim predpisom; • ki nasprotuje moralnim pravilom. • V statusnih sporih (zakonski spori).

25. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti v nepravdnih postopkih • Ločimo dispozitivne in oficiozne postopke. • Odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti • Odvzem in vrnitev roditeljske pravice • Omejitev pravic staršev glede upravljanja z otrokovim premoženjem • Zapuščinski postopek

26. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti v izvršilnem postopku • Ex offo: • za izvršitev odločb kazenskega sodišča o zaplembi premoženja po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, • za izterjavo stroškov, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, če tako določa zakon.

27. Razpravno in preiskovalno načelo • Nanašata se na vprašanje. Kdo zbira procesno gradivo (trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, pravna pravila).

28. Stranke so tiste, ki priskrbijo procesno gradivo. Sodišče sme upoštevati samo gradivo, ki so ga predložile stranke (čisto razpravno načelo). • Sodišče samo zbira procesno gradivo, ki ga upošteva v sodni odločbi (čisto preiskovalno načelo).

29. ZPP uvaja kombinacijo obeh načel Sodišče upošteva samo dejstva, ki so jihstranke navajale. Omilitev pravila omogoča t.i. materialno procesno vodstvo.

30. Pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil logičnega mišljenja strankam ni treba dokazovati. Enako velja za pravna pravila (iura novit curia) – sodišče jih upošteva po uradni dolžnosti. • Preiskovalno (inkvizijsko načelo) pa je zlasti uveljavljeno v zakonskih sporih.

31. Načelo materialne resnice Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. ZPP omejuje načelo materialne resnice z oženjem in koncentracijo pravice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze za prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ostale določbe ZPP zagotavljajo ugotovitev materialne resnice.

32. Stopnje materialne resnice • gotovost (najmočnejša stopnja – popolna skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi) • prepričanje (o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek) • verjetnost (razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva so močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju) • dvom (ne govorimo več o materialni resnici. Razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju)

33. Izjeme od načela materialne resnice • pravnomočnost • pripoznava tožbenega zahtevka • zamudna sodba • pripoznava dejstev

34. Načelo proste presoje dokazov • Sistem dokaznih pravil • Sistem proste presoje dokazov

35. Sodnik na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza, na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnična in katera ne – 8. člen ZPP.

36. Načelo kontradiktornosti • Sodišče da vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars). • V ZPP je uveljavljeno: • z določbami o vročitvi vlog • pravili o poteku glavne obravnave

37. Omejitve načela kontradiktornosti • izdaja plačilnega naloga brez naroka • vrnitev v prejšnje stanje

38. Načelo ustnosti in pisnosti • Sodišče sme za podlago odločbe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodišču predložijo ustno na glavni obravnavi (n. ustnosti); • Sodišče sme za podlago odločbe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodišču predložijo pisno (n. pisnosti).

39. ZPP poudarja načelo pisnosti. • Kršitev načela ustnosti je načeloma relativna bistvena kršitev določb postopka (sodišče jo upošteva na predlog stranke), absolutna bistvena kršitev je le tedaj, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

40. Načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka, načelo koncentracije • Sodišče mora čim hitreje in s čim manjšimi stroški izdati pravno in dejansko pravilno odločbo.  • ZPP uvaja t.i. eventualno maksimo (stranka ima pravico navajati nova dejstva in nove dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo).

41. Načelo pomoči prava nevešči stranki • Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. čl. ZPP).

42. Načelo neposrednosti • Načelo javnosti • Načelo vesti in poštenja

43. Načelo prirejenosti postopkov • Sodišča so, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih med seboj v položaju prirejenosti. Vsak organ odloča v mejah svojih pristojnosti. • N. prirejenosti se kaže zlasti v vezanosti na pravnomočne odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj.

44. Reševanje predhodnih vprašanj • Predhodno vprašanje je tisto vprašanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od katerega rešitve pa je odvisna odločitev o glavni stvari.

45. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. • Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. • 3. Sodišče lahko odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Odredi prekinitev postopka in čaka na odločitev na matičnem področju.

46. Vezanost na pravnomočne akte drugih organov • Če je matični organ o predhodnem vprašanju že odločil, je civilno sodišče na tako odločitev vezano.

47. PROCESNI SUBJEKTI • So organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti. • Glavni procesni subjekti: sodišče in stranke. • Pomožni procesni subjekti: priče, izvedenci, …

48. IZLOČITEV SODNIKA • izključitveni razlogi (iudex inhabilis) • odklonitveni razlogi (iudex suspectus)

49. Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije (70. člen ZPP): • če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec; • če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku;

50. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne; • če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; • če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom; • če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.