Kazensko procesno pravo – PREISKAVA in POSTOPEK OBTOŽEVANJA

1. Kazensko procesno pravo – PREISKAVA in POSTOPEK OBTOŽEVANJA doc. dr. Liljana SELINŠEK Predavanje, 20.5.2009 Prezentacija ni učno gradivo, ampak pripomoček za ponavljanje!

2. PREISKAVA • (Sodna) preiskava je prva faza rednega kazenskega postopka. V skrajšanem postopku ni sodne preiskave! • Predlagatelj: UPRAVIČENI TOŽILEC (dalje državni tožilec) • Dominuslitis: PREISKOVALNI SODNIK procesna dejanja v preiskavi opravlja kot garant, da bodo dokazi zbrani na zakonit način. Če se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo za preiskavo, po zaslišanju osumljenca izda sklep o preiskavi, s čimer se začne kazenski postopek. Zoper sklep o preiskavi se lahko pritožita OBDOLŽENEC in njegov ZAGOVORNIK, in sicer v treh dneh od dneva, ko jima je sklep vročen. Pritožba se pošlje preiskovalnemu sodniku, ki jo mora takoj predložiti izvenrazpravnemu senatu, ki o njej odloči v 48 urah. Če se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo za preiskavo, je ne more zavrniti, ampak mora v takem primeru zahtevati odločitev izvenrazpravnega senata. • Namen preiskave je, da se zberejo: • dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali pa se kazenski postopek ustavi, • dokazi, v zvezi s katerimi obstaja nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bi bila njihova izvedba povezana s težavami, ter • drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. • V preiskavi se zbere le toliko dokazov in podatkov o kaznivem dejanju in storilcu, da lahko tožilec presodi, ali naj se kazenski postopek nadaljuje ali ustavi.

3. Javnost preiskave velja le za stranke! • Pravice strank in oškodovanca v preiskavi: • podajati smejo predloge za izvedbo preiskovalnih dejanj; • biti navzoči pri posameznih preiskovalnih dejanjih; • postavljati vprašanja v zvezi s posameznim preiskovalnim dejanjem; • pregledovati spise in predmete. • Kontradiktornost v preiskavi: zagotavlja se na način, da zakon strankam in oškodovancu daje možnost biti navzoč pri posameznih preiskovalnih dejanjih, in sicer: • pri zaslišanju obdolženca sta lahko navzoča zagovornik in državni tožilec; • pri ogledu in zaslišanju izvedencev so lahko navzoči državni tožilec, oškodovanec, obdolženec in zagovornik; • pri hišni preiskavi sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik; • pri zaslišanju priče so lahko navzoči državni tožilec, obdolženec in zagovornik.

4. PREKINITEV PREISKAVE: če se v zvezi z obdolžencem pojavijo dejanske ovire za nadaljnji potek preiskave in če so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon – npr. • če obdolženec po storjenem kaznivem dejanju duševno zboli ali zboli za kako drugo hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka; • če je obdolženi na begu. Takoj, ko prenehajo ovire, zaradi katerih je bila prekinjena, se preiskava nadaljuje. • USTAVITEV PREISKAVE: • preiskavo ustavi preiskovalni sodnik, če državni tožilec med preiskavo izjavi, da odstopa od pregona, oškodovanec pa po obvestilu ne nadaljuje pregona; • preiskavo ustavi izvenrazpravni senat (lahko tudi mimo volje državnega tožilca), ki to stori po uradni dolžnosti, če: • spozna, da dejanje, ki je predmet preiskave, ni kaznivo dejanje; • so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost (neprištevnost, dejanska in pravna zmota) obdolženca, pa ni pogojev za uporabo varnostnih ukrepov; • je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo oziroma obstajajo druge okoliščine, ki izključujejo pregon; • ni dokazov, da je obdolženi storil kaznivo dejanje. • ZAKLJUČEK PREISKAVE: • Preiskovalni sodnik konča preiskavo, ko spozna, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno, da se lahko vloži obtožnica ali kazenski postopek ustavi. Preiskovalni sodnik o tem svojem spoznanju ne izda nobenega sklepa; njegova ocena o tem, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno, pa ne pomeni formalnega konca preiskava – ta se formalno zaključi z vložitvijo obtožnice oziroma zasebne tožbe ali pa s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka!

5. POSTOPEK OBTOŽEVANJA • Ko državni tožilec po končani preiskavi dobi spis od preiskovalnega sodnika, ima naslednje možnosti: • da predlaga dopolnitev preiskave; • da vloži obtožnico; • da izjavi, da odstopa od kazenskega pregona. POJEM IN VSEBINA OBTOŽNICE: • Obtožnica je akt, s katerim državni tožilec v rednem kazenskem postopku zahteva od sodišča, da presodi utemeljenost navedb v tem aktu, in izreče sodbo. • Obtožnica je oblični pisni akt, katerega vsebino določa zakon: • ime in priimek obdolženca skupaj z osebnimi podatki; • opis dejanja; • zakonsko označbo dejanja; • označbo sodišča, pred katerim naj se izvede glavna obravnava; • predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, • obrazložitev • + če je obdolženec na prostosti, se sme v obtožnici predlagati, naj se odredi pripor; če je v priporu, pa se sme predlagati, da se pripor odpravi.

6. FORMALNI PREIZKUS OBTOŽNICE: obligatoren ne glede na naravo obtožnega akta! Opravi ga predsednik senata po uradni dolžnosti in zadeva vprašanje: • ali je sodišče stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem obtožnem aktu; • ali ima obtožni akt vse zakonsko določene oziroma zahtevane sestavine. Če predsednik senata ugotovi, da obtožnica nima potrebnih sestavin, jo vrne upravičenemu tožilcu, da jo v roku treh dni dopolni oziroma popravi. Če ta tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in se postopek ustavi oziroma obtožnica zavrže. • UGOVOR ZOPER OBTOŽNICO: vložita ga lahko obdolženec in njegov zagovornik, in sicer v roku osmih dni od dne, ko jima je vročena. Ugovor zoper obtožnico NI pravno sredstvo! • ZKP ne določa, kakšna mora biti vsebina ugovora zoper obtožnico. Teorija razlaga, da se v ugovoru lahko zatrjuje: • da sodišče ni stvarno in krajevno pristojno odločati o zadevi; • da so v obtožnici takšne napake in pomanjkljivosti, da ta v formalnem pogledu ne ustreza zahtevam ZKP; • da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje; • da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost in ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov; • da je kazenski pregon zastaral, ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo, ali so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo ali izključujejo pregon; • da ni dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe; • da ni zahteve upravičenega tožilca (npr. predloga za pregon); • da obtožba temelji na nedovoljenih dokazih, ki bi jih bilo treba izločiti.

7. O ugovoru zoper obtožnico odloča izvenrazpravni senat, katerega formalni preizkus obsega vprašanje: • ali je sodišče stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem obtožnem aktu; • ali ima obtožni akt vse zakonsko določene oziroma zahtevane sestavine; • ali je kazenski pregon zastaral, ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo, ali so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo ali izključujejo pregon; • ali je podana zahteva upravičenega tožilca ali potrebni predlog oziroma dovoljenje za pregon. Materialni preizkus obtožnice s strani izvenrazpravnega senata pa obsega vprašanja: • ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje; • ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost in ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov; • ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. • NEPOSREDNA OBTOŽNICA (brez poprej opravljene preiskave) • Če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen do osmih let zapora, sme državni tožilec vložiti neposredno obtožnico brez preiskave pod pogojem, če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za obtožbo. • Če PA gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen več kot osem let zapora, pa sme državni tožilec vložiti neposredno obtožnico, če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za obtožbo IN če je preiskovalni sodnik osumljenca že zaslišal ter če da preiskovalni sodnik soglasje k vložitvi neposredne obtožnice.

8. PRAVNOMOČNOST OBTOŽNICE: OBTOŽNICA POSTANE PRAVNOMOČNA: • z dnem, ko je ugovor zoper obtožnico zavrnjen; • z dnem, ko je izvenrazpravni senat na zahtevo predsednika razpravnega senata odločil, da se z obtožnico strinja (če ugovor ni bil vložen oziroma je bil zavržen kot nedovoljen); • z dnem, ko je predsednik senata določil glavno obravnavo oziroma najkasneje v dveh mesecih odkar je sodišče prejelo obtožnico (če ugovor ni bil vložen oziroma je bil zavržen kot nedovoljen, predsednik senata pa ni zahteval odločitve izvenrazpravnega senata o obtožnici). • Pravnomočna obtožnica se lahko spremeni, če se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugačno dejansko stanje od tistega, na katerem sloni obtožba. V takem primeru lahko državni tožilec ustno spremeni obtožnico, lahko pa predlaga prekinitev glavne obravnave in pripravi novo obtožnico. ***** • POZOR: vse navedeno v zvezi s fazo obtoževanja velja za redni kazenski postopek; v skrajšanem postopku se obtožni akt imenuje OBTOŽNI PREDLOG!