1 / 18

SEMINAR II

SEMINAR II. Robotizacija proizvodnje Robotsko sestavljanje. Pregled vsebine. Predstaviti vam želimo: Vzroke problematike prepoznavanja sestavnih elementov ter ustrezne rešitve (kalibracija tipala, nastavljanje višine odčitavanja, nastavitev občutljivosti…)

arich
Download Presentation

SEMINAR II

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. SEMINAR II Robotizacija proizvodnje Robotsko sestavljanje

  2. Pregled vsebine Predstaviti vam želimo: • Vzroke problematike prepoznavanja sestavnih elementov ter ustrezne rešitve (kalibracija tipala, nastavljanje višine odčitavanja, nastavitev občutljivosti…) • Vzroke problematike pobiranja gradnikov iz tekočega traku na odjemalnem mestu ter možnosti za razrešitev. • Rešitve, kako odpraviti težave pri sestavljanju elementov. • Kako rešiti problematiko toleranc pri sestavljanju. • Robotsko sestavljanje

  3. Vključene komponente • Za izvedbo projekta smo uporabili manipulator Motoman HP6, tekoči trak ter elemente lesene hiše:

  4. Vzroki problematike prepoznavanja elementov Dejavniki ki vplivajo na pravilnost odčitavanja: • Ploskve sestavnih elementov, kjer se vrši odčitavanje so različnih barv • Posamezni elementi so postavljeni na večji oddaljenosti od tipala kot drugi (npr. streha je bližje tipalu kot stranice) • Osvetljenost prostora (pri premajhna osvetlitvi je premalo odboja svetlobe do tipala) • Lega tipala (tipalo je pritrjeno na prijemalo, zato mora biti prijemalo pri odčitavanju v takšni legi, da žarek vpada pravokotno na površino telesa)

  5. Rešitve problematike prepoznavanja elementov • Postavitev tipala na pravilno višino, da lahko zajamemo dovolj širok pas površine, ki jo v neki točki odčitavamo • Izvedemo kalibracijo tipala, kjer moramo najti kompromis, da lahko pravilno odčitavamo tudi pri spremembah zunanje svetlobe • Občutljivost tipala nastavimo tako, da dobro razločimo temne in svetle dele • Primer slabe nastavitve občutljivost: dobro razpoznavanje svetlih površin ter slaba razpoznava temnih površin in obratno

  6. Strategija prepoznavanja elementov

  7. Primer nepravilnega odčitavanja • Nepravilna prepoznava elementa zaradi temnejše obarvanosti odbojne površine:

  8. Vzroki problematike pobiranja elementov Dejavniki, ki vplivajo na problematiko pobiranja elementov: • Neidentičnost palet, iz katerih odjemamo gradnike. Odstopanja med posameznimi paletami znašajo tudi do 3 milimetre • Nepravilna izbira nivoja pnevmatskega signala s katerim prožimo prijemalo (premajhen stisk elementa) • Zdrs elementov iz prijemala ob stisku, zaradi prevelike razdalje čeljusti (prilagodimo potrebi) • Zaradi razlike med paletami, se lahko zgodi, da se element zatakne, malo zdrsi iz prijemala, ter posledično pokvari točko odlaganja • Nesimetričnost stiska prijemala

  9. Rešitve problematike prijemanja elementov • Vsako paleto izberemo posebej za določen sestavni element ter jo pri sestavljanju izrecno uporabljamo v navezi s prvotno določenim elementom • Nivo pnevmatskega signala nastavimo na vrednost dveh atmosfer (optimalni prijem, minimalna deformacija gobice na čeljustih) • Razdaljo med prstoma prijemala prilagodimo glede na širino vseh elementov • Zatikanju se izognemo z pravilno izbiro palet • Nesimetričnosti stiska se lahko izognemo s pomočjo uporabe prijemala na objem • Optimalna rešitev je uporaba identičnih palet

  10. Odpravljanje težav pri zlaganju (sestavljanju elementov) Na voljo imamo tri možnosti: • Vodenje manipulatorja po položaju in sili • Uporaba prilagodljivega zapestja, ki ga tvorijo vzmeti • Uporaba elastične podloge (prožna goba, ki se pri deformaciji povrne v prvotni položaj). Vodenje manipulatorja po položaju in sili: • Takšna izbira je sicer možna, vendar za robotsko sestavljanje neprimerna, saj je vodenje po položaju in sili namenjeno pobiranju elementov iz kalupov. • Teža elementa, vpliv gravitacije na manipulator in zaključena veriga prisilijo manipulator v majhna nihanja. • Nihanj si pri sestavljanju ne smemo privoščiti

  11. Odpravljanje težav pri zlaganju (sestavljanju elementov) Uporaba prilagodljivega zapestja, ki ga tvorijo vzmeti: • Takšne rešitve se uporabljajo predvsem v avtomobilski industriji za privijačenje pnevmatik na vzmetenje avtomobila (umetni vid + gibljivo zapestje). • Nakup vzmetnega mehanizma je precej drag. • Časovna omejenost nam ni dopuščala izdelave omenjene rešitev Uporaba elastične podloge: • Je enostavna in cenovno ugodna rešitev. • V določeni meri nadomesti gibljivo zapestje in omogoči prilagajanje pri sestavljanju. • Varuje sestavne dele pred poškodbami, kakor tudi sam manipulator.

  12. Primer vodenja po položaju in sili (podajnost manipulatorja) • Vodenje po položaju • Vodenje po sili

  13. Problematika pri majhnih tolerancah • V našem primeru smo problematiko majhnih toleranc reševali s prilagajanjem elementov. Poglejmo primer:

  14. Rešitev problematike toleranc • Na predhodnem primeru sta se stranici povesili v notranjost zaradi dokaj velike zračnosti lukenj • Posledično se je zmanjšala razdalja, ki je manjša od dolžine majhnih stranic. • Razmik velikih stranic na pravo razdaljo dosežemo z ustrezno obdelavo majhnih stranic:

  15. Profesionalne rešitve pri majhnih tolerancah • Pri natančnih sestavljanjih v tolerančnem območju desetinke milimetra se v praksi uporabljajo metode manevriranja. • Pri manevriranju gre za posnemanje obnašanja človeškega zapestja. • Zraven sodijo tipala za določitev položaja (podajajo informacijo o pravilnem položaju). • Prilagajanje orientacije lahko pasivno dosežejo s pomočjo RCC vezij, lahko pa tudi s pomočjo ustreznega premikanja manipulatorja.

  16. Primer realizacije sestavljanja elementov

  17. Uspešnost izvajanja projekta • Pri izvedbi projekta smo morali vključiti znanje iz različnih predmetov (robotika, modeliranje, simulacije itd.) • Projekt smo realizirali do konca, kar nam je omogočilo različne modifikacije na posameznih področjih (prilagoditev prijemala, modifikacija algoritma…). • Pri razreševanju nastalih problemov smo pridobili veliko novih znanj, ki nam bodo v bodoče še kako koristila. Zaključna misel: • Zadeve na papirju izgledajo enostavno, v praksi pa se znajo dodobra zavozlati!

  18. Hvala za pozornost

More Related