Obligacijsko pravo – spremembe obligacijskih razmerij

1. Obligacijsko pravo – spremembe obligacijskih razmerij Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 9.12.2010

2. Uvodno • - Spremembe subjektov • - Sprememba vsebine obveznosti • - Razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin • - Prenehanje obveznosti

3. Sprememba subjektov – odstop terjatve • -Odstop terjatve ali cesija je prenos terjatve od dosedanjega upnika (cedent) na novega upnika (cesionar), pri čemer ostaneta dosedanji dolžnik (cessus) in terjatev sama ista. • -Do cesije lahko pride na podlagi pogodbe, zakona in na podlagi sodne odločbe. • -Predmet pogodbene je upnikova terjatev (razen tistih katere prenos je prepovedan z zakonom, oziroma za katere sta se z upnikom dogovorila da ne bodo prenosljive). • -S terjatvijo preidejo na novega upnika tudi stranske pravice (hipoteka, pravica do prednostnega poplačila, zastava, pravice do obresti) – zastavljena stvar pa ostane pri cedentu, ki jo hrani za novega upnika (izjema ob privolitvi dolžnika). • -Za sam odstop ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora upnik o odstopu terjatve obvestiti. Po prejetem obvestilu je veljavna samo izpolnitev novemu upniku. • -Novi upnik ima enake pravice kot prvi upnik, dolžnik pa lahko uveljavlja proti prevzemniku

4. …odstop terjatve… • -Novi upnik ima enake pravice kot prvi upnik, dolžnik pa lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti prvemu upniku takrat, ko je izvedel za odstop. • -Razlogi za sam odstop so različni (plačilo dolga, darilo, kredit itd.). • -Odplačen ali neodplačen odstop terjatve.

5. Sprememba dolžnika – prevzem dolga • -Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je upnik privolil. • -S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti. • -Pride do popolne spremembe dolžnika (prvi dolžnik je prost obveznosti). To pa ne velja v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi prezadolžen, upnik pa tega ni ali ni mogel vedeti – prejšnji dolžnik pri tem ni prost obveznosti –prevzem dolga pa ima učinek pristopa k dolgu. • -Med prevzemnikom in upnikom obstaja enaka obveznost, kot dotlej med prejšnjim dolžnikom in upnikom. • -V veljavi ostanejo tudi stranske pravice (razen poroštva in zastave). • -Prevzemnik ima tudi vse ugovore zoper upnika, ki jih je imel prejšnji dolžnik.

6. Pristop k dolgu • -Pristop k dolgu se opravi s pogodbo med upnikom in tretjo osebo, s katero se le ta zavezuje, da bo izpolnila upnikovo terjatev, ki jo ima do dolžnika. • -S tem stopi 3. oseba v zavezo poleg dolžnika. • -Tretja oseba, ki pristopi k dolgu, ni z dolžnikom v nikakršnem pogodbenem razmerju. • -Dolžnik s tem ni prost svoje obveznosti – le upnik je na boljšem saj je poleg dolžnika v zavezi še 3. oseba.

7. Prevzem izpolnitve • -Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom in 3. osebo, s katero se ta 3. oseba dolžniku zavezuje, da bo izpolnila njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku. • -Vendar 3. oseba ne prevzema dolga niti ne pristopa k dolgu zato nima upnik nasproti njemu nobene pravice. • -Dolžnik ima še nadalje sam obveznost do upnika; prevzemnik pa dolžniku odgovarja, če bi upniku obveznosti ne izpolnil pravočasno in bi upnik terjal dolžnika.

8. Sprememba vsebine obveznosti • -Pri spremembi subjektov ostane vsebine obligacije ista, kadar pa tudi vsebina ni več ista gre za vsebinsko spremembo obligacijskega razmerja. • -Do vsebinske spremembe obveznosti pride predvsem pri poravnavi, pri stečaju in zaradi kršitve obveznosti. • -Sprememba vsebine je lahko tudi takšna da se spremeni istovetnost dosedanje obveznosti, tako da prejšnje preneha in nastane nova.

9. Spremenjene okoliščine • -Temeljno načelo pogodbenega prava je pacta sunt servanda, pogodbenima strankama nalaga dolžnost, da izpolnita pogodbo tudi če je izpolnitev postala po sklenitvi pogodbe težavnejša ali če je izpolnitev treba opraviti v drugačnih manj ugodnih okoliščinah. • -Pravni sistemi z redkimi izjemami dopuščajo možnost, da se pogodba zaradi spremenjenih okoliščin (hardship, commercial impracticability, frustration of purpose, wegfall des gescheftsgrundlage) razveže ali celo spremeni! • -Tudi po OZ je dovoljena razveza pogodbe, če so se po sklenitvi pogodbe okoliščine tako spremenile, da otežujejo izpolnitev ene stranke ali da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe – clausula rebus sic stantibus.

10. Pogoj za uporabo spremenjenih okoliščin • Okoliščine se tako spremenijo, da otežujejo izpolnitev ene stranke ali da se zaradi njih ne da doseči pogodbenega namena…in bi bilo pogodbo nepravično ohraniti jo v veljavi takšno kakršna je, • Okoliščine morajo nastati po sklenitvi pogodbe in stranka se ne more sklicevati na tiste ki so nastale po preteku rok za izpolnitev pogodbe • Razvezo lahko zahteva stran katere izpolnitev je otežena, • Razveze tudi ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim lahko izognila ali jih preprečila • -Stranka lahko od sodišča zahteva razvezo pogodbe (sodišče pa lahko določi povrnitev škode stranki ki razveze ni zahtevala).

11. …spremenjene okoliščine… • -Zaradi spremenjenih okoliščin se pogodba lahko tudi spremeni. • -Spremembo pogodbe pa lahko zahtevata obe stranki. • -Stranka, ki je upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava razvezati, obvestiti drugo stranko takoj, ko izve za spremenjene okoliščine – če tega ne stori odgovarja za škodo, ki jo je imela druga stranka zaradi tega. • -Pri odločanju o razvezi ali spremembi pogodbe pogodbe se ravna sodišče po načelih vestnega prometa, pri čemer pazi zlasti na namen pogodbe, na normalna tveganja pri tovrstnih pogodbah in na uravnoteženost interesov pogodbenih strank.

12. Prenehanje obveznosti • -Glavni način prenehanja obligacijskega razmerja je izpolnitev obveznosti. • -Poleg tega pa poznamo še: • a) pobotanje, • b) odpust dolga, • c) prenovitev, • d) nemožnost izpolnitve, • e) pretek časa, • f) Odpoved in smrt dolžnika ali upnika.

13. Izpolnitev – subjekti izpolnitve • -Praviloma obveznost izpolni dolžnik, lahko pa tudi kdo tretji. • -Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se dolžnik strinja, razen če mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti dolžnik osebno. • -Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik.

14. Predmet izpolnitve • -Dolžnik mora opraviti tisto izpolnitev, ki je vsebina obveznosti. • -Tudi, če je upnik sprejel izpolnitev, ki v resnici ni bila predmet obveznosti ima pravico to vrniti dolžniku in zahtevati dolgovano stvar. • -Kadar upnik sporazumno z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu je dolžnik dolgoval, obveznost preneha – nadomestna izpolnitev. • -Upnik tudi ni dolžan sprejeti delne izpolnitve obveznosti, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. Drugačno je pravilo pri denarnih obveznostih; upnik je dolžan sprejeti delno izpolnitev, razen če ima poseben interes, da jo zavrne. • -Kadar so predmet izpolnitve vrstno določene stvari, mora dolžnik izročiti stvari srednje kakovosti oziroma ustrezne kakovosti, če je bil dolžniku znan namen, za katerega bodo stvari uporabljene.

15. Čas, kraj in način izpolnitve • -Obveznost je potrebno izpolniti v času, ki je določen. Če rok izpolnitve ni določen in tudi namen posla, narav obveznosti in druge okoliščine ne zahtevajo nekega roka, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti, dolžnik pa od upnika, da izpolnitev takoj sprejme. Pri bančnem poslovanju je dolg poravnan, ko k banki prispe nakazilo v dobro upnika ali nalog (virman) naj odobri upniku navedeni znesek. • -Dolžnik je dolžan izpolniti obveznost v kraju, ki je določen ali s pravnim poslom ali z zakonom (če ni določen po kraju kjer je imel dolžnik ob nastanku obveznosti sedež ali stalno prebivališče, denarne obveznosti pa tam kjer je imel svoj sedež upnik. • -Obveznost se izpolni tako, kot sta se dogovorili stranki, če dogovora ni je potrebno upoštevati naravo obveznosti, pravila stroke in dobre poslovne običaje.

16. Zamuda pri izpolnitvi • -Do zamude pride takrat, kadar dolžnik ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če roka ne določita stranki, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost. • -Upnik lahko zahteva izpolnitev ustno, pismeno, z izvensodnim opominom ali z drugačnim postopkom, ki ima namen doseči izpolnitev. • -Posledica zamude ni prenehanje obveznosti: dolžnik je še nadalje dolžan izpolniti obveznost. Vendar je zaradi zamude dolžnik poleg izpolnitve dolžan upniku povrniti še škodo, ki mu je zaradi zamude nastala, in tudi nositi nastale stroške + nanj preide tudi tveganje uničenja ali poslabšanja predmeta izpolnitve. • -V zamudo pa lahko pride tudi upnik – posledice: dolžnikova zamuda preneha, na upnika preide nevarnost naključnega uničenja stvari in poškodovanja, od dneva zamude prenehajo teči obresti, upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero odgovarja

17. Neizpolnitev obveznosti • -Kršitev pogodbenega razmerja ima za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke. • -Če je rok izpolnitve v določenem roku bistvena sestavina (fiksni posli) in dolžnik ne izpolni je pogodba razdrta po samem zakonu (upnik jo lahko pod določenimi pogoji obdrži v veljavi). • -Če izpolnitev v določenem roku ni bistvena sestavina, mora upnik, če hoče razdreti pogodbo dati dolžniku ustrezen dodaten rok za izpolnitev – če ne izpolni v tem dodatnem potem pride do enakih posledic kot pri bistveni sestavini. • -Pogodbo je mogoče razdreti pred potekom roka, če je očitno, da ena stranka ne bo izpolnila obveznosti, lahko druga razdre pogodbo in zahteva povrnitev škode. • -Če je pri razdrti pogodbi ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala; druga drugi dolgujeta tudi povračilo za koristi, ki sta jih imeli, pri vrnitvi denarja pa je treba plačati zamudne obresti od dneva, ko je stranka prejela izplačilo.

18. Nemožnost izpolnitve – višja sila • -Kadar obveznosti ni mogoče izpolniti, ker je postala izpolnitev nemogoča, obveznost preneha (in za to nezmožnost ne odgovarja dolžnik). To imenujemo višja sila, force majeur, vis major, act of god itd. • -Kadar pa gre za vrstne stvari obveznost ne preneha niti tedaj, ko so vse takšne stvari, ki jih ima dolžnik uničene zaradi okoliščin, za katere on ne odgovarja.

19. Pobotanje • -Pobotanje je način prenehanja obveznosti s tem, da se terjatev, ki jo ima upnik do dolžnika pobota s tem, kar upnik dolguje dolžniku. • -Za veljavnost pobotanja pa morata biti terjatvi: • a) vzajemni, • b) Istovrstni (obe terjatvi na denar ali na stvari iste vrste), • c) Zapadli (dospeli), • d) Iztožljivi (ne da se pobotati zastaranih terjatev). • Pobot pa ni možen kadar gre za: terjatev, ki je ni mogoče zarubiti; stvari, ki jih je dolžnik dobil v hrambo, na posodo ali jih je protipravno zadržal; terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja in odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti in z namerno povzročitvijo škode.

20. Odpust dolga • -Odpust dolga je sporazumen način prenehanja obveznosti, pri katerem upnik dolžniku izjavi, da ne bo zahteval njene izpolnitve, dolžnik pa se z odpustom svojega dolga strinja. • -Za veljavnost odpusta dolga ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen originalen posel iz katerega je obveznost nastala.

21. Prenovitev (novacija) • -Prenovitev je pogodba med dolžnikom in upnikom o nadomestitvi obstoječe obveznosti z novo. Pri tem stara obveznost preneha, nova obveznost pa mora imeti drugačen predmet in tudi drugačno pravno podlago. • -Za nastanek novacije morata stranki izraziti namen, naj dosedanja obveznost ugasne, sicer ta (stara) poleg nove obstaja še naprej.

22. Združitev (konfuzija) • -Obligacijsko razmere preneha z združitvijo, če v njem ista oseba postane upnik in dolžnik. • -Pogosto pri statusnih spremembah. • -Obveznost vpisana v javno knjigo preneha z združitvijo šele takrat, ko je vpisan izbris.

23. Pretek časa in odpoved • -Trajno obveznostno razmerje, v katerem je določen rok trajanja, preneha tedaj ko rok preteče. • -Če čas ni določen ga lahko vsaka stranka razdre z odpovedjo. • -Odpoved se lahko da in vroči drugi stranki ob vsakem ustreznem času. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok. Če ta rok ni določen se upošteva rok, določen z zakonom oziroma običajni odpovedni rok.

24. Smrt stranke? • -S smrtjo dolžnika ali upnika obveznost ne preneha. • -Nasprotno velja le v primeru, če je obveznost nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.