UPORABA ERM ZA RAZVOJ OBMOČIJ Z NATURO 2000 IN DRUGIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ

1. UPORABA ERM ZA RAZVOJ OBMOČIJ Z NATURO 2000 IN DRUGIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ

2. Mednarodni center Filozofska fakulteta, Univerze v Mariboru V sodelovanju z Limnos d.o.o. in ERTC Ekoremediacije ERM so kompromis med življenjem v okolju in naravi ter človekom. Narava Življenje v naravi Življenje v okolju Okolje ERM Z ERM ščitimo okolje in naravo.

3. Tolerančne meje z uporabo ERM maksimum optimimum mimimum Ekonomija Ekosistem

4. TOLERANČNE MEJE Z UPORABO ERM odjem maksimum optimimum mimimum

5. nadpovprečna biotska raznovrstnost 35,5 % Natura 2000 območij nujna skrb in odgovornost za ohranjanje vzpostavitev vizije razvoja – temelji na lokalnih potencialih, dosegljivih človeških virih in varovanju okolja ter omogoča razvojne priložnosti za lokalno prebivalstvo upošteva varstvene in razvojne usmeritve oz. varstvene režime vključevanje lokalnega prebivalstva in različnih interesnih skupin za uspešno upravljanje z območji s posebnimi varstvenimi usmeritvami RAZVOJ REGIJ IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ORODJA ERM

6. VLOGA ORODJA ERM Pregleden pristop k načrtovanju, prijavi in izvedbi naravovarstvenih projektov

7. ORODJA ERM ORODJE 1: Odločimo se za trajnostni razvoj lokalne skupnosti na (za)varovanem območju ORODJE 2: Vključimo občane v pripravo in izvedbo projektov ORODJE 3: Oblikujemo vizijo ORODJE 4: Vizijo razvoja povežemo s projektom ORODJE 5: Izpolnimo prijavnico za projekt ORODJE 6: Projektno delo ORODJE 7: Ali so naši občani zadovoljni?

8. Razumevanje pojma in vloge trajnostnega razvoja Pregled strateških dokumentov EU in RS Pregled strateških dokumentov in zakonodajnih podlaga na področju varstva narave in okolja Pregled virov financiranja na področju varstva narave in okolja Razumevanje pomena in vloge (za)varovanih območij kot razvojnih priložnosti Razumevanje pomena ekoremediacij ORODJE ERM 1 ODLOČIMO SE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ LOKALNE SKUPNOSTI

9. ORODJE ERM 1 ODLOČIMO SE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ZAKONODAJNE PODLAGE Zakonodajna podlaga po EU: Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih Zakonsko osnovo v Sloveniji predstavljajo: Zakon o ohranjanju narave (ZON), Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Nature 2000 in določitev razvojnih ukrepov, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah STRATEŠKI DOKUMENTI EU in RS Lizbonska strategija Nacionalni strateški referenčni okvir Državni razvojni program 2007-2013 Operativni programi (OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 itd.) Strategija razvoja Slovenije Nacionalni program varstva okolja Program razvoja podeželja Regionalni razvojni programi Operativni program upravljanja z Natura 2000 območji Načrt ugotavljanja posledic vpliva območji Natura 2000 in določitev razvojnih ukrepov …

10. Aarhuška konvencija – (dostop do informacij, udeležba javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah Sodelovanje z vsemi akterji, deležniki, interesnimi skupinami Dvosmerna komunikacija Načrt sodelovanja z javnostjo Imenovanje projektne in posvetovalne skupine Informiranje občanov Priprava gradiv za javnost Posluh občanom Aktivnosti: javne predstavitve, javne obravnave, delavnice, sestanki, forumi, info točke, pogajanja, mediacije itd. Spletna stran za sodelovanje z javnostjo ORODJE ERM 2 VKLJUČIMO OBČANE V PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTOV

11. Izdelava poročila o stanju okolja (gonilne sile, obremenitve, stanje prvin okolja in vplivi, odzivi) Zbiranje idej o razvoju lokalne skupnosti (viharjenje idej, moderatorske delavnice, natečaji, swot analize itd) Priprava operativnega programa za trajnostni razvoj Rangiranje prioritetnih predlogov Oblikovanje skupne vizije območja, občine, regije itd. Primeri dobrih praks ORODJE ERM 3 OBLIKUJMO VIZIJO “Od zbranih idej do vizije razvoja”

12. Oblikovanje projektnega predloga Namen in cilji projekta Ciljne skupine Pričakovani rezultati Skupna vrednost projekta in finančni načrt Partnerji (pisma o nameri) Trajnost projekta Podroben delovni načrt Ureditev potrebne projektne dokumentacije ORODJE ERM 4 VIZIJO POVEŽEMO S PROJEKTOM

13. Pregled možnih virov financiranja projektnih predlogov Dosleden pregled razpisne dokumentacije Preverjanje ustreznosti projekta Povezovanje ciljev projekta s cilji strateških dokumentov RS Pregled OP krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007-2013 Upravičeni stroški (npr. RRP programov) Partnerstvo (pisma o nameri) ORODJE ERM 5 IZPOLNIMO PRIJAVNICO

14. izdelava načrta dela (oblikovanje delovnih skupin in imenovanje odgovornih nosilcev nalog) načrt spremljanja dela (poročanje, sestanki, …) vzpostavitev protokola o sodelovanju s projektnimi partnerji vodenje evidence porabljenega časa vodenje financ komunikacija z nadzorniki in kontrolorji komunikacija z deležniki IZVAJANJE ORODJE ERM 6 PROJEKTNO DELO CILJI NAČRTOVANJE ROKI

15. ORODJE ERM 6 PROJEKTNO DELO

16. ORODJE ERM 6 DELOVNI NAČRT PROJEKTA Razdelitev nalog

17. ORODJE ERM 7 ZADOVOLJSTVO OBČANOV Spremljanje stanja in zadovoljstva občanov Indikatorji trajnostnega razvoja Anketni vprašalniki Spletni portali

18. PRIMER: VEGETACIJSKI PASOVI (ZELENI MOSTOVI) V NATURI 2000 Obrežni vegeracijski pas: Površina tal z avtohtono (prvotno) ali nasajeno vegetacijo, umeščeno med potencialnim virom onesnaževanja in vodno površino. Običajno gre za travnate trajnice ali drugo nizko vegetacijo z gosto razrastjo.

19. Drevesni filtrirni pas Travnati filtrirni pas Obdelovalna površina potok 3 – 30 m pas 3 – 30 m pas

20. Grass filter strip – travnati filtrirni pas

21. Grassed waterways - travnati odtočni jarki ?/ ekoremediacjiski jarki

22. Field windbrakes – protivetrne bariere

23. Riparian buffers – obrežni blažilni pas

24. Ohranitvene blažilna cona v kmetijski krajini Zaplata: Manjše območje z značilno različno strukturo in funkcijo kot obdajajoče območje (npr. ostanek gozda, naravnega travnika, mokrišča). Koridor ali blažilna cona: Podolgovat pas ali zaplata z določenimi poudarjenimi funkcijami zaradi svoje oblike (npr. vetrobran, živa meja, obvodni vegetacijski pas) Matriks: Kmetijsko ali urbano območje s prepletom zaplat in blažilnih con

25. Vloga • Preprečevanje netočkovnega onesnaževanja iz obdelovalnih/urbanih površin • Zaščita pred hrupom npr. kmetijskih strojev in širjenju vonjav • Za filtriranje padavinskehga odtoka • Uvajanje novih habitatov- večja biodiverziteta-večja stabilnost ekosistema • Rekreacijske površine, estetski vidik

26. Funkcija • Zaščita vodnih površin z zmanjševanjem spiranja in zadrževanjem: • Delcev -sedimenta iz obdelovalnih površin, padavinskega odtoka • Raztopljenih organskih in anorganskih snovi • Kovinskih ionov • Rastlinskih hranil • Fitofarmacevtskih sredstev • Dokazi tudi o učinkovitem odstranjevanju fekanega onesnaženja (pašniki) • Lokalna zaščita pred erozijo, vetrom • Vpliv na spremembo mikroklime • Habitatna funkcija – večanje biodiverzitete v sicer monokulturni krajini • Nudijo večjo varnost pri obdelovanju površin s stroji • Večajo estetsko vrednost • Možnost proizvodnje tržnih produktov • Prispevek k večji rekreacijski vrednosti

27. Glavni vidiki umeščanja pasov • 1. Kvaliteta vode • 2. Biodiverziteta • 3. Ohranjanje tal • 4. Ekonomske možnosti • 5. Zaščita in varnost (hrup, veter) • 6. Estetske in vizualne kvalitete • 7. Rekreacija

28. Preprečevanje onesnaženja voda:Procesi • Zmanjševanje hitrosti toka vode in s tem povečanje infiltracije • Običajno učinkovitejši pri odstranjevanju sedimentov in hranil vezanih na sedimente (fosfor, amonij) ter manj učinkoviti pri odstranjevanju topnih hranil (nitrat) in fitofarmacevtskih sredstev • Učinkovitost filtra je večja ob enakomernem plitkem pretoku odtoka skozi vegetacijo, kot v primeru ko se tvori kanaliziran tok • Cilj je doseči maksimalni kontaktni čas za odstranjevanje onesnaževal s pomočjo različnih fizikalnih procesov (pronicanje, odlaganje) • Biološki in kemijski procesi so lahko v pomoč pri razgradnji in privzemu hranil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se zadržijo v filtru.

29. Odlaganje delcev • Odlaganje suspendiranih delcev in sedimenta je glavni mehanizem njihovega odstranjevanja • Večina sedimenta se odloži v prvih metrih filtra (vegetacijskega pasu) – najprej večji nato manjši delci • Do odlaganja delcev pride z upočasnitvijo pretoka odtoka skozi filter • Učinkovitost zadrževanja delcev je funkcija količine in hitrosti pretoka skozi filter

30. Infiltracija • Infiltracija je premikanje vode v površino tal • Vegetacija filtra zmanjša hitrost pretoka vode, kar omogoča infiltracijo vode v površino tal in nato njeno pronicanje skozi talni profil • Količina infiltracije in pronicanja je odvisna od: • Strukture tal • Ostankov rastlinskega materiala na površini tal (povečajo infiltracijo) • Količine rastlinskih korenin (izboljšajo strukturo tal, povečajo poroznost tal in s tem povečajo pronicanje) • Vodotopna hranila in druga onesnaževala, ki jih nosi vodni tok, lahko ravno tako vstopijo v talni profil. Glede na lastnosti tal, pride lahko do rastlinskega privzema ali do njihove razgradnje z biološkimi in kemijskimi procesi. Večja ko je propustnost tal (peščena, prodnata), do hitrejšega spiranja teh snovi prihaja.

31. Biološki in kemijski procesi • Prihaja do razgradnje ali pretvorbe rastlinskih hranil in drugih onesnaževal s pomočjo biloških in kemijskih procesov • Procesi, ki so pomembni za dolgoročno učinkovitost vegetacijskega pasu so predvsem: • Izhlapevanje, razgradnja, adsorbcija in absorbcija pesticidov, • Transformacije dušikovih in fosforjevih spojin • Biološka razgradnja organskih snovi

32. Pregled rezultatov učinkovitosti • Učinkovitost zmanjševanja onesnaženja je odvisna od: • Karakteristik tal • Naklona filtra • Količine padavin • Načina odtoka onesnažene vode • Širine filtra • Vrste in kvalitete razrasti vegetacije Prestrezanje odtoka iz obdelovalnih površin: • Najučinkovitejše je odstranjevanje delcev: 56 in 95 % • Širina pasu > 10 m naj ne bi vplivala na višjo učinkovitost • Odstranjevanje P se giblje med 0 in 83 % • Odstranjevanje celotnega N se giblje med 27 in 87 % • V določenih pogojih lahko pride do spiranja N in P • Pri odstranjevanju atrazina so dokazali učinkovitost med 28 in 35% za 5 m širok filter in 51 to 60 % odstranjevanje za 10 m širok filter

33. Kaj upoštevamo pri načrtovanju vegetacijskega filtra • Vrsto in količino potencialnega onesnaževala (sediment, hranila, pesticidi, raztopljena organska snov, in dr.) • Lastnosti tal (vsebnost glinenih delcev in organske snovi, stopnjo infiltracije, prevodnost tal, itd.) • Naklon terena • Obliko in površino tal s katere prihaja onesnažen odtok • Vrsto primerne vegetacije za dane klimatske razmere • Najprimernejši letni čas za vzpostavitev vegetacije

34. Kriteriji umeščanja v krajino • Pasovi učinkovitejši ob manjših vodotokih • Območja polnjenja podtalnice in mesta zbiranja odtokov so pomembna za postavitev pasov • Na mestih z večjimi nakloni in fino teksturo tal pomembno postavljati pasove • Postavitev pasu čim bliže onesnaženju • Potek pasu mora slediti nagibu terena, da je odtok čim bolj enakomeren (plitek tok) • Spremenljivi jakosti odtoka mora slediti spremenjena širina pasu

35. Širina vegetacijskega pasu • Širina je odvisna od: • Lastnosti tal • Oblike in površine prispevnega območja • Širina se poveča v primeru: • Visoke vsebnosti drobnih delcev v odtoku (glineni delci), ki potrebujejo daljši čas za filtracijo • Pri naklonih > 10%, kjer je velik potencial površinskega odtoka • Večina pasov med 3 – 12 m • Razmerje med prispevno površino in površino pasu naj ne bi bilo večje od 50:1; priporočljivo razmerje je med 3:1 to 8:1.

36. Postavitev Za odtok iz obdelovalnih površin: • Vzdolž potokov, jezer, lagun, okrog ponikovalnic • Postavljen mora biti tak, da sprejme odtok še predno se ta naravno kanalizira • V primeru koncentriranih odtokov je potrebna razbremenitev s terasami Za površinski odtok padavinske vode: • Primerno le na mestih plitkih odtokov in ne za kanalizirane odtoke iz zbiralnikov – manjša parkirišča, rezidenčna območa

37. Lastnosti izbrane vegetacije • Gosta površinska rast, ki zagotavlja enovito prekritost tal • Gosta koreninska zarast , ki daje stabilnost • Prilagojenost lokalnim talnim in klimatskim razmeram • Dobra ponovna razrast po obdobju dormance ali po košnji / sečnji • V primeru uporabe filtra za krmo je potrebno upoštevati tudi donos in hranilno kvaliteto • TRAVE: • So primernejše od širokolistnih rastlin, ker tvorijo gosto travno rušo z razvejanim koreninskim sistemom in nudijo popolno prekritost tal; najprimernejše so trave, ki imajo intenzivnejšo rast v zgodnjem pomladanskem in poznem jesenskem obdobju, ko prekritost s kmetijskimi rastlinami še ni prisotna, je pa več padavin • Travam se lahko dodaja stročnice za izboljšanje plodnosti tal in s tem povečanja pridelka trav • Primernejše trave z rušnato razrastjo kot s šopasto razrastjo

38. Izgradnja / vzpostavitev • Zahteve so v glavnem enake kot pri vzpostavitvi travnika • Po izbiri hranil se opravi analizo tal za ugotovitev preskrbljenosti s hranili • Po potrebi se dodaja apno in rastlinska hranila za dobro razrast vegetacije • Pomembna je hitra vzpostavitev vegetacije, v začetnem obdobju zato morda potrebno zalivanje

39. Vzdrževanje • Redno pregledovanje pasov, še posebej po večjem deževju in daljših odtokih. Manjše razpoke v ruši ali majhni erozijski kanali lahko hitro postanejo večji problemi. • Nastale erozijske kanale je potrebno sproti popravljati in ponovno zasejati. • Ne prekrite površine je potrebno dosaditi– možna uporaba že vzgojene ruše, … • Travo se kosi in pokošeno travo odstranjuje, kot je to navada pri vzdrževanju travnikov, za vzdrževanje primerne višine vegetacije. • Če se trava ne uporablja za krmo, se lahko kosi pogosteje. • Jesenska košnja na višini cca. 15 cm je primerna za vzdrževanje habitatov ptic. • Redno testiranje kvalitete tal in po potrebi dodajanje hranil, apna • Ročno se odstranjuje plevel oz. nezaželjene rastline in zaraščanje z lesnimi rastlinami.

40. Čiščenje padavinskega odtoka

41. Vegetacijski filter za padavinski odtok –kriteriji postavitve • Lahko v uporaba naravnih danosti v okolju ali umetno izgrajeni • Glavna parametra za določitev velikosti sta naklon in vrsta površinskega prekritja iz česar se izračuna potrebna dolžina filtra • Ker mora odtok v filter vstopiti v plitkem in enakomernem toku, morajo biti viški pretokov čim nižji • To se doseže s kratko potjo odtoka s površin preden vstopi v filter • S tem je omejena površina prispevnega območja, ki jo lahko čistimo

42. Komponente tipičnega vegetacijskega filtra za meteorno vodo

43. Izračun potrebne velikosti filtra • V primeru da izračun volumnov površinskega odtoka pokaže, da je maksimalna dolžina plitkega površinskega toka lahko 45m, je lahko maksimalna površina ki gravitira na filter le 45m v pravokotni oddaljenosti od filtra • Stik med območjem odtoka vode in filtrom mora biti horizontalen za zagotavljanje enakomerne razporeditve dotoka • Enakomerno razporeditev dotoka lahko dosežemo z jarkom napolnjenem z lomljenci • Filter mora imeti gosto prekritost z vegetacijo, da je pretok enakomeren in se ne kanalizira (za lesne rastline vsaj 60% prekritost) • Dolžina filtra običajno vsaj 6m (se veča z manjšo prevodnostjo tal – glinena tla korekcijski faktor 1,8) • Naklon (m/m) med 0,05 (pesek) – 0,08 (glina)

44. Vzdrževanje • Odstranjevanje sedimentov in naplavin vsaj štirikrat letno in po vsakem večjem deževju na filtru in na odtočni površini • Enkrat mesečna košnja v času rastne sezone • Enkrat letno odstranjevanje plevela in pregled nad pojavom erozije • Dosipavanje ob pojavu luž • Dvakrat tedenski pregled v času vzpostavljanja vegetacije • Uporaba gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in mehanskih posegov ne sme negativno vplivati na učinkovitost delovanja sistema

45. Uporaba ozkega blažilnega pasu za zmanjšanje spiranja nitratov z obdelovalnih površin

46. Spiranje N iz kmetijskih površin je odvisno od vremenskih razmer, vrste tal, pridelka in načina gnojenja • Najbolj kritična obdobja za izgube N so pozno zimsko obdobje in zgodnje pomladansko obdobje • Širina pasov je najpomembnejša karakteristika s stališča učinkovitosti , • Različna priporočila glede širine pasov: minimum 10m do 3-5m. • Študija obravnava 6m vegetacijski pas

47. Opis blažilnega pasu in kmetijskega območja • Spiranje s polja velikosti 6 ha • Gojili sojo in koruzo • Širina in sestava blažilnega pasu: • 5 m pas trave (ob polju), ki vzpostavljena že več let • 1 m pas lesne vegetacije (20 let star, redno obrezovan nasad): javor, jelša, dren, glog, trdoleska, krhlika, jesen, kozja češnja, vrba, bezeg

48. Rezultati meritev učinkovitosti • Koncentracije NO3–N so bile pod 2 ppm na izoku iz blažilnega pasu • Prišlo je do 90% znižanja koncNO3–N • Večji del odstranitve je potekel v tavnatem pasu

49. Ostala pomembna izhodišča za odstranjevanje dušika • Tla morajo biti bogata z organskim materialom • Tla morajo biti mokra • Tla morajo biti permeabilna vendar slabo odcedna, da se ohranjajo anoksični pogoji za denitrifikacijo

50. Blažilne cone za povečanje biodiverzitetne