IZOBRAŽEVANJE SVETOVALCEV ZA ENERGETSKO IZRABO LESNE BIOMASE

1. IZOBRAŽEVANJE SVETOVALCEV ZA ENERGETSKO IZRABO LESNE BIOMASE Štefan Kovač Potenciali lesne biomase v slovenskih gozdovih Robanov kot, 6-7. februar 2004

2. Lesna biomasa – les za kurjavo Biomasa = organska snov, potencialni vir energije Ostanki iz kmetijstva Ostanki pri proizvodnji industrijskih rastlin Sortirani odpadki iz gospodinjstev Odpadne gošče, usedline, organska frakcija komunal. odpadkov Les in lesni ostanki – lesna biomasa: Odslužen (neonesnažen) les Lesni ostanki iz primarne in sekundarne predelave lesa Les iz urbanih in kmetijskih površin Les iz površin v zaraščanju Manj kvaliteten les iz gozdov oz. gozdne proizvodnje Izobraževanje svetovalcev

3. Les za kurjavo iz gozdne proizvodnje Skupina sortimentov, ki so po dimenzijah in kakovosti najmanj zahtevni – v primerjavi z drugimi zato najcenejši. Krojenje (določanje mest prežagovanja) in izdelave gozdnih sortimentov na način, ki prinaša z njihovo prodajo najugodnejše razmerje med prihodki in nastalimi stroški. Izobraževanje svetovalcev

4. Les za kurjavo iz gozdne proizvodnje • Potencialna količina lesa za kurjavo ni enaka: • celotni lesni zalogi; • celotnemu možnemu poseku; • celotnemu dejanskemu poseku. Potencialna količina lesa za kurjavo je tisti del dejansko posekanega lesa, ki ga zaradi dimenzij in kakovosti ni mogoče uvrstiti v katerega od vrednejših sortimentov in katerega proizvodni stroški se lahko pokrivajo z njegovo prodajo. Izobraževanje svetovalcev

5. 1.158.473 ha ali 57,2 % (Vir: ZGS za leto 2003) Trend povečevanja v zadnjih 10 letih = + 0,25 %/letno Površina gozdov v Sloveniji Izobraževanje svetovalcev

6. Lesna zaloga v slovenskih gozdovih Stalna rast v m3 in tudi m3/ha v obeh sektorjih lastništva - od 219 mio m3 *l. 1994 na 285,74 mio m3 *l. 2003 (od 201 m3/ha na 247 m3/ha) - povečevanje deleža listavcev (od 48 na 52 %) - povečevanje prirastkov od 5,2 m3/ha/leto *l. 1994 na 6,3 m3/ha/leto *l. 2003 Izobraževanje svetovalcev

7. Možni posek - Etat Možni posek (etat) je tista največja količina lesa, ki ga predpisuje GGN in se lahko poseka v gozdu, ne da bi bila pri tem ogrožena trajnost gozda! - od 3,15 mio m3/leto (2,88 m3/ha/leto) *l. 1994, na 4,0 mio m3/leto (3,45 m3/ha/leto) *l. 2003 - kljub rasti etata, še zmeraj zagotovljena akumulacija tekočega prirastka (2,85 m3/ha) Stalna rast v m3 in tudi m3/ha v obeh sektorjih lastništva Izobraževanje svetovalcev

8. Možni posek - Etat Izobraževanje svetovalcev

9. Dejansko posekana lesna masa Možni posek (etat) za lastnika gozda ni zavezujoč –sam se odloči ali bo dovoljeno posekal (osebni razlogi, tržne razmere). Izjeme - varstvene sečnje! - od 2,3 mio m3 (2,1 m3/ha, 72 % E)*l. 1994, na 2,6 mio m3 (2,3 m3/ha, 70 % E)*l. 2002 - realizirani posek listavcev zaostaja za posekom iglavcev - v državnih gozdovih je izkoriščanje možnega poseka večje, delež neizkoriščene lesne mase izhaja pretežno iz zasebnih in drugih gozdov Izobraževanje svetovalcev

10. Dejansko posekana lesna masa Izobraževanje svetovalcev

11. Les za kurjavo iz gozda – kje in kako? V mladovju – letvenjaku (5-10 cm);prvo redčenje - primerno 100 % pridobljenega lesa - presoja glede na stroške pridobivanja V mlajšem drogovnjaku (10-20 cm); II. in III. redčenje - še zmeraj pretežno les za kurjavo (90 – 95 %) - možne alternative: jamski les, gradbeni les, … Izobraževanje svetovalcev

12. Les za kurjavo iz gozda – kje in kako? V starejšem drogovnjaku (20-30 cm);nadaljnja redčenja - les slabše kvalitetnih celih dreves; - drevnina tanjša od 20 cm (vrhači, veje, ..), d > 5 cm V debeljaku (nad 30 cm); redčenja V pomlajencih (sestoji v obnovi); pomladitvene sečnje - nekvalitetni deli debelejših debel - drevnina tanjša od 20 cm (vrhači, veje, ..), d > 5 cm Izobraževanje svetovalcev

13. Realno pričakovane količine lesa za kurjavo v Sloveniji Izhodišče = možni posek (etat) Uporaba neto lesne mase – pri obstoječih tehnologijah gozdne proizvodnje v RS iz gozda spravljamo le lesno maso s premerom > 8 cm, faktor bruto/neto je pri IGL = 0,85 in LST = 0,88. Uporaba samo tistega dela gozdnih proizvodov, ki ga na trgu ni mogoče unovčiti bolje, kot les za kurjavo– odvisno od rastišč, sestojev, preteklih vlaganja, uspešnega trženja, predpostavke o gospodarnem ravnanju lastnikov gozdov, …). Uporaba samo tistih gozdnih proizvodov, katerih strošek pridobivanja je manjši od prihodkov(od prodaje, od subvencij, od dolgoročnih koristi – večji vrednostni donos preostalega gozda, …) = realna količina lesa za kurjavo iz SLO gozdov (ali iz prostora neke lokalne skupnosti, ali iz gozda nekega posestnika) Izobraževanje svetovalcev

14. Realno pričakovane količine lesa za kurjavo v RS Izobraževanje svetovalcev

15. Za razmislek o gospodarnem krojenju in drugih virih • v letu 2002 posekanih 2,65 mio bruto m3 • - ob upoštevanju pričakovanega deleža lesa za kurjavo (48,6 %) pomeni to 1,1 mio neto m3 • v letu 2002 je 194.836 gospodinjstvom (28 % vseh) predstavljal les edini vir ogrevanja (Popis prebivalstva 2002) • V kotlovnicah zgori: • - zajetna količina lesa iz drugih – izven gozdnih virov; • - tudi vrednejši les. Izobraževanje svetovalcev

16. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje biomase • Proizvodni stroški: • - stroški sečnje z motorno žago, • - stroški spravila lesa do gozdne ceste s traktorjem in vitlo, • - v zahtevnih razmerah spravilo z žičnim žerjavom (majhen delež). • Razlike v učinkih: • - srednje kubno drevo (SKD) – razvojna faza • - iglavci ali listavci, sečni nizi (terenske in sestojne razmere) • - spravilna razdalja in smer spravila (navzgor, navzdol, po ravnem) • Razlike v ceni živega dela: • - v državnih gozdovih 2.968 Sit/h (po cenah SKZG za l.2004) • - v zasebnih gozdovih 2.250 Sit/h (po oceni avtorja) • - za obračun subvencij v ZG 1.575 Sit/h (po Pravilniku o financiranju in sorinanciranju vlaganj v gozdove – Ur.l.RS, 83/2002) • - cena m.žage je v obeh lastništvih 377 Sit/h, traktorja z vitlom pa 6.155 Sit/h • V nadaljevanju povsod upoštevano: • - Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih, Ur.l.RS, 11/1999. • - Nastali stroški so enakomerno razdeljeni po stroškovnih nosilcih. Izobraževanje svetovalcev

17. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje lesa za kurjavo iz letvenjakov – prva redčenja v DG • Pod pogoji, ki veljajo v DG pridobivanje biomase iz I.rdč. ni gospodarno – najmanj izgube se pridela pri ugodnih pogojih. • Če je odločujoč le strošek spravila (gojitveno delo se opravi ne glede ali pridobivamo biomaso ali ne) je pridobivanje gospodarno v srednjih in ugodnih razmerah – ca 60 %. Izobraževanje svetovalcev

18. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje lesa za kurjavo iz letvenjakov – prva redčenja v ZG • Pod pogoji, upoštevani v preglednici je pridobivanje biomase iz I.rdč. v ZG gospodarno le v ugodnih razmerah – subvencije izboljšajo stanje od 1.050-1.400 Sit/m3. • Z vidika gospodarnosti je pričakovati, da bo iz prvih redčenj v ZG ob nespremenjeni tehnologiji pridobljene ca 1/3 potencialne lesne mase. Izobraževanje svetovalcev

19. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje lesa za kurjavo iz letvenjakov – prva redčenja • Pri dani tehnologiji gozdne proizvodnje in uporabljenih kalkulativnih izhodiščih ocenjujemo, da je iz prvih redčenj obeh sektorjev lastništva realno pričakovati 30 % sicer posekane lesne mase. • To je po izhodiščih iz leta 2002 okrog 11.500 neto m3 letno ali 25,9 % od možnega poseka. Izobraževanje svetovalcev

20. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje lesa za kurjavo iz nadaljnjih redčenj in končnih sečenj • Delež vrednejših sortimentov se povečuje. • Za potrebe analize so stroški sečnje in spravila enakomerno pripisani vsakemu proizvedenemu m3. V praksi je to stvar politike oblikovanja cene in poslovne odločitve. • Izhodišče je srednje kubno drevo (SKD) in z njim povezana razvojna faza gozda. • Ločeno za IGL in LST preverjamo: • a) tri stanja za določanje normativov za sečnjo: • - IGL: max. Niz 7, srednje Niz 1 in min. Niz 4 • - LST: max Niz 6, srednje Niz 7 in min. Niz 3 • b) tri stanja za določanje normativov za spravilo (vlačenje po ravnem + 10 % dodatka za jarkasti teren, zbiranje 10 m): • - za spravilno razdaljo 200 m, 400 m in 600 m • c) kombinacije različnih stanj sečnje in spravila. • Primerjalna cena: IGL (primerljivo z lesom za kurjavo) 3.500 Sit/m3±500 Sit/m3 • LST (sred.cena mehkih in trdih LST) 4.500 Sit/m3 ±500 Sit/m3. Izobraževanje svetovalcev

21. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje lesa za kurjavo iz nadaljnjih redčenj in končnih sečenj v DG • Ob enakomernem pripisu stroškov na proizvedene sortimente je v DG negospodarno pridobivati za kurjavo les: • - iglavcev v mlajšem drogovnjaku (SKD 0,15); • - iglavcev v starejšem drogovnjaku (SKD 0,50) s spravilno razdaljo večjo od 200 m; • - iglavcev tudi v debeljakih, če so sečne razmere neugodne in spravilna razdalja večja od 600 m, stroškov izdelave pa vsaj delno ni mogoče prenesti na vrednejše sortimente; • - listavcev v razvojni fazi mlajši drogovnjak (SKD 0,15) če so razmere za sečnjo srednje ugodne ali neugodne pri spravilni razdalji večji od 400 m. Izobraževanje svetovalcev

22. Vpliv proizvodnih stroškov na pridobivanje lesa za kurjavo iz nadaljnjih redčenj in končnih sečenj v ZG • Ob enakomernem pripisu stroškov na proizvedene sortimente je ZG negospodarno pridobivati za kurjavo les: • - iglavcev v mlajšem drogovnjaku (SKD 0,15); • - iglavcev v starejšem drogovnjaku (SKD 0,50) s spravilno razdaljo večjo od 600 m; • - listavcev v razvojni fazi mlajši drogovnjak (SKD 0,15) če so razmere za sečnjo neugodne in spravilna razdalja večja od 600 m. Ocena: Pričakovati je, da bo zaradi proizvodnih stroškov za trg biomase iz obeh lastništev dostopnega ca. 70 % možnega poseka iz ml.drogovnjakov in 100 % iz starejših raz.faz. Izobraževanje svetovalcev

23. Potencialna količina lesa za kurjavo iz slovenskih gozdov ob upoštevanju omejitvenih dejavnikov • Potencialna količina lesa primernega za kurjavo znaša v slovenskih gozdovih okrog 1,52 mio neto m3 ali 40 % možnega poseka. • Izračunana količina temelji na podatkih gozdnih fondov iz leta 2002 in se z njihovim povečevanjem tudi sama povečuje. • V izračunani količini je tudi les, ki se sicer uporablja za industrijsko predelavo (celulozni les, les za plošče, …). Izobraževanje svetovalcev

24. Primerjava stroškov priprave sekancev Izobraževanje svetovalcev

25. Vir: Matthias Dieter, Herman Englert und Markus Klein: Abschätzung des Rohholzpotenzials für energetische Nutzung in der BDR; TOPOGRAFIJA DELEŽ 10 % 90 % Bundesforschungsanstalt für Forst- und Holzwirtschaft & Institut für ekonomie Hamburg, Hamburg, Juli 2001 Nagib terena < 30 % Klasično (sečnja z m.ž. + spravilo s traktorjem) Drobni les Mehanizirano Sečni ostanki d 1,3 < 35 cm Mehanizirano d 1,3 > 35 cm Delno mehanizirano Nagib terena 30 % - 60 % Klasično Delno mehanizirano Nagib terena > 60 % Se ne uporablja Sodobne tehnologije – kje? • Stroški so pomembno vendar ne edino vodilo Izobraževanje svetovalcev

26. Zaključek • Slovenija razpolaga z velikim naravnim potencialom, ki se še krepi. • Vendar vse: • kar raste v gozdu še ni les za kurjavo (trajnost) • kar se lahko poseka še ni les za kurjavo (volja lastnikov, stroški) • - kar je posekano še ni les za kurjavo (vrednejši sortimenti) Realno je pričakovati, da je delež lesne mase primeren za kurjavo ~ 40 % od možnega poseka. Opombe: - vštet les za industrijsko predelavo (celuloza, les za plošče, …) - ocena za konkretne razmere (lastnika, lokalno skupnost, …) lahko zaradi drugačnih okoliščin močneje odstopa Izobraževanje svetovalcev