Osrednja misel predavanja:

1. Robi Kroflič:PROJEKT EVROPSKA IDENTITETA MNOGOTERIH IZBIR V LUČI IDEJE GLOKALIZACIJE:(PAD, 24. 1. 2008)

2. Osrednja misel predavanja: MCI projekt povezuje majhne drobne stvari v meni z drugim in z velikimi zadevami… (Maria Pena, Lizbona, 15 let)

3. Namen predavanja • predstaviti “pesniške” začetke projekta EUROPEMCI • pojasniti teoretsko razliko med globalizacijo in glokalizacijo • identifikacija temeljnih idej, ki so vplivale na zasnovo projekta • predstaviti teoretsko ozadje projekta

4. “Pesniški” začetki projekta • sodelovanje z Wimom pri pripravi modula Izobraževanje za demokracijo in človekove pravice v okviru MA programa Državljanska vzgoja (London Metropolitan University) • povabilo W. Karsborna na poletno šolo Harvardske univerze, kjer predstavi svoj metodični model sedmih korakov za razvoj mnogotero inteligentnega državljana • Katjin impulz: moja evropska identiteta je popolnoma prazna, ki ga Wim poveže z mislijo Bona (pevca U2): ‘Young people don’t have a feeling for Europe’ • povabilo na sodelovanje pri soustvarjanju temeljne filozofije projekta in testiranja praktičnega dela v Ljubljani

5. Bistvo globalizacije • paradoksalen fenomen post-moderne s tipično ideologijo moderne, ki vključuje: • kulturno asimilacijo oziroma »udomačitev« raznolikosti v monokulturno identiteto • ker je globalizacija »mati vseh metazgodb, moramo v kurikularnem smislu za razvoj kritične pismenosti ločiti med »glokalnim« - to je kozmopolitskim pristopom in »parohijskim« (oz. »domačijskim«, ki ne sprejme dejstva globalnih povezav) ter fantazijskim pristopom (ki uvaja globalne teme na način, da jih loči od »lokalnih identitet«)

6. Bistvo ideje glokalizacije • koncept, ki pristaja na neizbežnost globalnih povezav, a zavrača asimilacijski kulturni pritisk centrov moči zahodno-evropske in ameriške ideologije • koncept, ki poskuša ideologijo globalnih povezav utemeljiti na ključnih vrednotah pozne moderne: pluralnosti in različnosti življenjskih stilov ne le kot dejstvu, ampak kot novi kakovosti • koncept, ki zaradi nove vrednotne usmeritve izpostavi nove etične zahteve ekonomiji, politiki in vzgoji

7. Etične zahteve glokalizacije • demokracija, ki je zaveza razvoju sveta pluralnosti in razlik • pripoznanje (recognition) drugega kot drugačnega, ki je več kot spoznanje, toleranca oziroma »pasivna empatija« • odgovornost kot oblika spoštljivega odnosa do obličja drugega, ki ga moramo sprejeti v absolutni diferenci • graditev inkluzivne skupnosti

8. 1 Sedem globalnih valov Človekove oz. otrokove pravice Sinhronizacijska didaktika Mnogotere inteligence Empatija Indukcija Sistemski način mišljenja Umetnost in estetika 2 Pet umov prihodnosti(Gardner) Disciplinirani um Sintetizirajoči um Ustvarjalni um Spoštljivi um Etični um 3 Pot sedmih korakov Senzibilni in odprt posameznik Na znanju temelječi posameznik Aktivni posameznik Komunikativni posameznik Produktivni posameznik Kooperativni posameznik Reflektivni posameznik 4 Pet tem Identiteta Družina in prijateljstvo Dobro delo Migracije in mobilnost Drugačnost Identifikacija temeljnih idej projekta:(Kratsborn 2007, Week of Europe)

9. Teoretsko ozadje projekta Antropološki okvir: • dva vidika novega pojmovanja odgovornosti: • do eksistencialnega klica Drugega kot drugačnega • do smiselnega življenja in delovanja • povezava med odgovornostjo in Gardnerjevim konceptom spoštljivega in etičnega uma Pedagoški okvir: • odnosna pedagogika • induktivni pristop Metodični okvir: • sinhronizacijska didaktika in metodični model sedmih korakov • esencialno učenje, “flow” in jedrna refleksija • estetika kot manjkajoči člen med človekovim umom in kulturnim okoljem, ki nas obdaja

10. Nova teorija odgovornosti – antropološki temelj projekta: • Odgovornost do upoštevanja norme ali do nagovora sočloveka, skupnosti, narave, vrednote? • Če drugo, potem: “Da bi zadovoljila razvojne potrebe, mora oseba razviti specifično zmožnost vstopanja v dialog (response-ability oziroma odgovora-zmožnost), odgovornost za spoštovanje človeka v medosebnem odnosu, pa tudi odgovornost za iskanje/oblikovanje lastne enkratne identitete.” “Odgovornost je v temelju povezana z razvojem identitete.”

12. Odgovornost je v osnovi etični odgovor na eksistencialni klic in hkrati oblika osebne zavzetosti za spoštljivo bivanje in delovanje ter skrb za izpolnitev življenjskega poslanstva in konsistentno izgradnjo identitete. (Kroflič, Vzgoja za odgovornost onkraj razsvetljenske paradigme (Od razvoja odgovora-zmožnosti k spoštljivemu odnosu in razvoju etične zavesti) 2007)

13. Zakaj odnosna pedagogika? Ker verjamemo, da so ključni koncepti našega projekta – identiteta, sebstvo, avtentičnost – odnosni fenomeni.

14. Manifest odnosne pedagogike: • odnos je resničnejši od ljudi in stvari, ki jih združuje; • sebstvo je vozlišče v spletu mnogoterih prepletajočih odnosov; če iz spleta izvzamemo odnose, ne bomo našli nobenega sebstva. Ljudje nimamo odnosov; odnosi imajo nas; • avtoriteta in védnost nista nekaj, kar posedujemo, ampak odnosa, ki zahtevata delovanje drugih;

15. medčloveški odnosi obstajajo v in preko skupnih dejavnosti; • odnosi so kompleksni; ne moremo jih opisati s posamično govorico. Da bi opisali odnos, moramo razviti tekst, ki združuje različne glasove; • človeške besede in dejanja nimajo avtentičnega pomena; pomen vzpostavljajo le v kontekstu specifičnih odnosov;

16. Poučevanje je grajenje vzgojnih odnosov. Cilje poučevanja in učinke učenja lahko opišemo kot specifične oblike odnosov do samega sebe, do ljudi, ki obkrožajo učenca, in do širšega sveta. • Vzgojni odnos je drugačen od katerega koli drugega odnosa; njegova narava je prehodna. Vzgojni odnos obstaja zato, da učenca vključimo v širši splet odnosov, ki presegajo meje njega samega. • Odnosi niso nujno dobri; medčloveška odnosnost ni etična vrednota. Prevlada je enako odnosna kot ljubezen. Bingham, C. in Sidorkin, A. M. (ur.) (2004). No Education Without Relation. New York...:Peter Lang.

17. V kolikor torej sprejmemo teze o nezmožnosti spoznanja avtentičnega sebstva izven odnosov in dejavnosti, o zahtevi po opisovanju odnosov (pa tudi avtoritete in védnosti) z jezikom mnogoterih perspektiv, o vzgoji kot obliki prehodnega odnosa, ki teži k samoukinitvi, ter o tem, da moramo odnos nujno zaščititi, saj lahko vodi tako v dominacijo in izkoriščanje kakor v ljubezen in medsebojno spoštovanje, se nam dokončno razpre pomen spoštljivega in osebno vpletenega učitelja.

18. Bistvo induktivnega pristopa: • začetno discipliniranje otroka ne izhaja iz vnaprejšnje opredelitve norme-pravila-meje, ampak iz prisile otroka, da se zave posledic lastnega dejanja; • posledice agresivnega dejanja preko bolečine, ki jo je prizadejal drugemu, v otroku zbudijo emocionalni distres, sočutje, krivdo; • ti odzivi postopoma spodbudijo otrokov bolj spoštljiv odnos do drugega, četudi otrok še ni zmožen etičnega razsojanja (povzeto po Martin Hoffman); • s tem pa je odprta pot k novi metodiki vzgoje za odgovornost (Kroflič 2007).

19. Induktivno zasnovana metodika vzgoje za odgovornost: • če etična zavest zahteva uporabo kompleksnih kognitivnih zmožnosti moralnega subjekta, je otrok že v zgodnjih obdobjih razvoja zmožen vstopiti v odnose prijateljstva in ljubezni, preko katerih razvije odnosno odgovora-zmožnost in normativno naravnanost k pro-socialnim dejavnostim na najbolj avtentičen način;

20. ker lahko z osebno vpletenim odnosom ranimo sočloveka (pretirana čustvena razvnetost, empatična pristranskost, paternalizem in usmiljenje), drugi korak predstavlja razvoj občutka spoštovanja do konkretne osebe (in njenega obličja), do dejavnosti oziroma, kot to poimenuje H. Gardner, razvoj spoštljivega uma;

21. zadnji korak moralne vzgoje predstavlja zavedanje etičnih načel in humanističnih zahtev, ki zadevajo človekove pravice in ekološke vrednote, ter učenje, kako jih uporabiti kot osnovo demokratičnega dogovarjanja in reševanja medosebnih konfliktov. (Kroflič, Vzgoja za odgovornost onkraj razsvetljenske paradigme (Od razvoja odgovora-zmožnosti k spoštljivemu odnosu in razvoju etične zavesti) 2007)

22. Sinhronizacijska didaktika in metodični model sedmih korakov ‘Pot formiranja mnogotero inteligentnega državljana’ Veščine in informacije Subjektivni koncepti Praksa in realno KORAK 1 ‘Državljan odprtih čutov’ KORAK 2 -izberi vsebino ‘Na znanju temelječi državljan’ -izhodiščna točka in usmeritev KORAK 3 -uporaba mnogoterih inteligenc ‘Aktivni državljan’ -pridobivanje znanja preko besed, zvokov (glasbe) in podob (tudi giba!) - testiranje, aktivnost ali poročilo -dejavnost izven šole/vrtca - pregled KORAK 4 ‘Komunikativni državljan’ - komunikacija in povratna sporočila drugih KORAK 5 - vnaprejšnja refleksija prakse ‘Produktivni državljan’ -pripravi dejavnost -konstruiraj pot/temo KORAK 6 ‘Kooperativni državljan’ -realiziraj dejavnost KORAK 7 ‘Refleksivni državljan’ -reflektiraj in poveži -kompetence

23. Esencialno učenje, “flow” in jedrna refleksija • esencialno učenje (tudi signifikantno učenje) je učenje, ki zagrabi celoto osebe, s tem da vpliva na preoblikovanje obstoječega znanja in izkušenj, kognitivnih struktur, občutkov, čustev in motivacije za delovanje; • v sedemdesetih takšen pogled na učenje Maslow poveže s pojmom »vrhunske izkušnje« (peak experience), • konec osemdesetih pa Mihaly Csikszentmihalyi s konceptom toka (flow) • leta 2004 Fred Korthagen razvije model supervizijske tehnike, tako imenovano jedrno refleksijo, s katero lahko posameznik ozavesti globinske plasti svoje osebnosti in tako omogoči flow, ki zviša njegove zmožnosti za esencialno učenje in dolgotrajnejše pozitivne učinke učenja:

24. Jedrna refleksija prepričanja

25. Vloga umetnosti: »Umetnost lahko opredelimo kot obliko transformativne izkušnje in osebne izpolnitve, ker ima moč opisovanja najbolj temeljnih skrivnosti življenja in nam omogoča začeti dialog z drugostjo sočloveka, kakor tudi z drugostjo v jedru lastne osebnosti.« (Kroflič, Art in relational pedagogy (Contemporary confirmation of otherness in education),2007 – v tisku)

26. Vloga umetnosti: naj zaenkrat govorijo fotografije…

27. Odpiranje čutov za empatične odnose s pomočjo glasbeno gibalnih iger za najmlajše - Bibarij

31. Likovno izražanje čustev in odnosov

32. Likovno izražanje čustev in odnosov

33. Likovno izražanje čustev in odnosov

34. Likovno izražanje čustev in odnosov

35. Likovno izražanje čustev in odnosov

36. Fantazijski dizajn

37. Fantazijski dizajn

38. Plesna dramatizacija

39. Plesna dramatizacija

40. Plesna dramatizacija

41. Kako se sliši glasba…

42. Več o projektu… • http://www.europemci.com/ • http://www.drustvo-sdp.si/kroflic/index.html • http://www2.arnes.si/~vvzljvod/index.htm