MESTNA OBČINA CELJE STROKOVNE PODLAGE ZA PROJEKT REURBANIZACIJA MESTNEGA JEDRA II. FAZA

1. MESTNA OBČINA CELJESTROKOVNE PODLAGE ZA PROJEKT REURBANIZACIJA MESTNEGA JEDRAII. FAZA Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. CELJE Izdelano: oktober 2006 Predstavitev: 2. nepremičninska konferenca KAPITOL nepremičnine februar 2008

2. PODATKI Projekt je vodil in izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o., Celje Mag. Alenka Polutnik, univ.dipl.inž.arh., Darka Domitrovič Uranjek, univ.dipl.geogr.soc., Aleksandra Geršak Podbreznik, univ.dipl.inž.arh. MA, Radovan Romih, univ.dipl.inžkraj. Arh. Sodelovali so: • IUP d.o.o., Inštitut za urejanje prostora, Celje • Matevž Čelik, univ.dipl.inž.arh. • Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje • Cestno prometni inštitut Maribor • Fitmedia d.o.o. • Razvojni Center Inženiringi Celje d.o.o. • Projekt obsega 75 strani A3 formata in 39 grafičnih prilog. • Izdelano: maj, november 2006

3. MESTNO JEDRO JE TISTO, KI IDENTIFICIRA PODOBO IN DUŠO MESTA

4. KAJ JE REURBANIZACIJA ALI PREOBRAZBA Je strateški projekt in strategija. Kot strateški projekt je pomembna za razvoj mesta Celje. Kot strategija predstavlja dokument, ki je v primerjavi tradicionalnimi prostorskimi akti osredotočen na implementacijo posameznih razvojnih projektov. Izdelava in implementacija strategije sta dolgoročen projekt, ki običajno poteka tudi do 10 let. Zato potrebujeta trdno organizacijsko strukturo.

5. KAJ JE REURBANIZACIJA Reurbanizacija je proces optimizacije socialnih, gospodarskih, prostorskih, varstvenih in pravnih razmer s ciljem ustvariti pogoje za ohranjanje identitete historičnega jedra, za ustreznejšo kulturo bivanja in dela, za gospodarski razvoj. Z analizo različnih vsebin projekt reurbanizacije obravnava vzroke za odmiranje historičnega mestnega jedra v samem območju obravnave v povezavi z mestom, občino in regijo in podaja usmeritve za proces reurbanizacije po obravnavanih sklopih vsebin.

6. REURBANIZACIJA Reurbanizacija je bolj kot predmet urbanističnega načrtovanja, predmet politike načrtovanja prostorskega razvoja Reurbanizacija je postopek in strategija

7. PROBLEMI MESTNEGA JEDRA Problemi v razvoju mest, ki vodijo do projektov reurbanizacije, so poznani tudi v mestih Evrope, ne samo v Celju in Sloveniji. Urbanizem ne rešuje vsebinskih problemov mesta. Vsebina tega projekta ne rešuje problema reurbanizacije, podaja izhodišča in usmeritve za opredeljeno vsebino in za institucionalizacijo projekta.

8. BISTVENI PROBLEMI MESTA • Neustrezni posegi v morfologijo mesta, grajeno strukturo in odprti prostor. • Praznjenje mesta. • Zmanjševanje števila stanovanj, gospodinjstev, števila prebivalcev. • Preveliko število zaposlenih in dejavnosti, ki generirajo promet, dinamični in statični.

9. PREDNOSTI • Vse pomanjkljivosti predstavljajo potencial za ustreznejši razvoj. • Ohranjenost urbane morfologije mesta, grajene strukture in javnih zelenih površin. • Visoka vrednost kulturne dediščine. • Lega mesta ob sotočju omogoča peš povezavo z zelenim obrobjem zaledja, z drugimi deli mesta in regijo. • Možnosti za večjo ponudbo turizmu

10. MORFOLOGIJAGRAJENE STRUKTURE4. VARSTVO IN OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

11. PARKIRANJE

12. JAVNE ZELENE POVRŠINE

13. ZBIRNI PRIKAZ OCENE STANJA MORFOLOGIJE: GRAJENA STRUKTURA, ODPRTI PROSTOR IN NAMEMBNOSTI

14. USMERITVEEKONOMSKI VIDIK Izboljšanje zatečenega stanja je možno predvsem z načrtnim in politično podprtem procesu redifiniranja vloge mestnega jedra, rabe prostora ter pogojev bivanja in izvajanja dejavnosti v mestnem jedru. V ta proces morajo biti vključene vse strukture uporabnikov mestnega jedra, sredstva za realizacijo razvojnih programov in projektov pa je potrebno zagotavljati v kombinaciji javnega in zasebnega kapitala.

15. KULTUROLOŠKI VIDIK • Kulturni produkti so pomemben vzvod oživitve starega mestnega jedra. Že sedaj v jedro privabijo nekaj sto tisoč ljudi letno, potencial pa je veliko večji. Analiza kaže, da s sedanjim pristopom h kulturni politiki in praksi v starem mestnem jedru ni mogoče doseči velikega razvojnega preskoka, ki bi bistveno prispeval k reurbanizaciji starega mestnega jedra.

16. PROBLEMI PRAZNENJA MESTNIH SREDIŠČ • Problemi praznjenja mestnih središč so znani v vseh Evropskih državah, način praznjenja je odvisen od vloge in pomena mesta v omrežju mest, od kritične mase prebivalstva, strukture prebivalstva in predvsem od zatečenega urbanega razvoja. • Vzroki za nastale probleme so večplastni. Življenje in navade prebivalcev so se spremenile v taki meri, da probleme mesta ni možno reševati zgolj s prostorskimi ureditvami in posegi.

17. USMERITVE • Usmeritve so izdelane za: • Varstvo kulturne dediščine • Morfologijo grajene strukture in odprtega prostora, prometa • Ekonomski vidik • Vidik razvoja kulture • Za institucionalizacijo reurbanizacije

18. ZBIRNI PRIKAZ USMERITEV ZA PRENOVO, NOVOGRADNJO, UREJANJE ODPRTEGA PROSTORA IN NAMEMBNOSTI

19. USMERITVE ZA MORFOLOGIJO GRAJENE STRUKTURE, ODPRTEGA PROSTORA, PROMET IN NAMEMBNOSTI • Varstvo, vzdrževanje, prenova obstoječe grajene strukture, • Novogradnja – poleg ustrezne arhitekture je zelo pomembna namembnost, • Urejanje odprtega prostora: trgov, javnih zelenih površin, • Urejanje dvorišč in vrtov, pomembnega in sestavnega dela bivanja, • Urejanje prometa v smislu zmanjševanja, dinamičnega in statičnega prometa, • Namembnost dejavnosti, ki je mestotvorna in ne vpliva na generiranje prometa.

20. USMERITVE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ • Usmeritve so zabeležene v splošni obliki. Zavedati se je treba, da je mesto zavarovano kot celota in da lahko majhne spremembe povzročijo usodne napake. Za vse obstoječe objekte velja, da jih je možno prenavljati v skladu z pogoji Zavoda za kulturno dediščino. Pomožni objekti na dvoriščih so le podaljški glavnih objektov, prenavljati jih je možno le v sklopu glavnega objekta in kot celotno parcelo. Pomožne objekte ni možno spreminjati v glavne objekte in uvajati nove namembnosti. • Vse nadomestne gradnje je treba ohranjati v gabaritih obstoječih objektov, saj bo le na ta način mesto ohranilo svojo identiteto in kulturno izročilo. • Vsa dvorišča in vrtove, ki pripadajo objektu, je treba ohranjati kot podaljšek stanovanj, ne kot parkirišče. Vse zelene površine so bistveni del urbanosti, mestne kulture. Enako velja za vsako posamezno drevo, treba ga je vzdrževati in ohranjati.

21. USMERITVE ZA REURBANIZACIJO ZA OHRANJANJE PRETEŽNE NAMEMBNOSTI IN ZA POSEGE V PROSTOR

22. USMERITVE RAZVOJA IN OHRANJANJA PRETEŽNE NAMEMBNOSTI

23. ZA RAZMISLITI Boris Podrecca je zapisal, da če hočete uničiti kulturo, začnete z arhitekturo. Isti avtor pravi, da je v arhitekturi 20% talent, 30% delo in 50% prepričevanje z merkantilnostjo turbokapitalizma. Če se ne vmešava politika. Svetovni kongres o prenovi in kulturi gradnje v Grazu leta 2003, v letu mesta kulture, je v zaključkih jasno opredeli, da odgovornost za dobre rešitve ni samo na arhitektih in investitorjih, ampak predvsem na politiki.

24. INSTITUCIONALIZACIJA REURBANIZACIJE Ustanovitev institucije, (npr. partnerstva, konzorcija), za izvajanje reurbanizacije • Organizacija in vodstvo partnerstva • Opredelitev ciljev in strategije dela • Participacijska strategija • Načrt upravljanja partnerstva (prebivalci, javni in zasebni sektor)