100 likes | 251 Views
ETIČNE DILEME PRI SPOROČANJU RESNICE. Asist. Vlasta Vodopivec-Jamšek, dr. med. ZD Nova Gorica-ambulanta Šempeter Katedra za družinsko medicino MF Ljubljana. Obseg problema. Zdravniki smo običajno dolžni sporočati resnico bolnikom.
E N D
ETIČNE DILEME PRI SPOROČANJU RESNICE Asist. Vlasta Vodopivec-Jamšek, dr. med. ZD Nova Gorica-ambulanta Šempeter Katedra za družinsko medicino MF Ljubljana
Obseg problema • Zdravniki smo običajno dolžni sporočati resnico bolnikom. • Pogosto si zastavimo vprašanje, če je to resnico potrebno nekoliko prikriti ali jo spremeniti. • Sporočanje resnice v različnih situacijah je v tesni zvezi z zdravnikovim paternalizmom. • Obstajajo razlogi za in proti sporočanju resnice. • Nasprotje resnici ni enostavna laž, ampak veliko različnih oblik prevar in prikrivanj.
POSLEDIČNI Prepečimo jezo in ponižanje bolnika. Izboljšamo izhod bolezni. Izboljšamo odnos in sporazumevanje z bolnikom. Bolnik lažje sledi oskrbi. Ohranimo poštenost in zmanjšamo lastno odgovornost. Ohranimo zaupanje jevnosti v naše delo. DEONTOLOŠKI Moralno načelo poštenosti Profesionalna dolžnost resnicoljubnosti Spoštujemo bolnikovo neodvisnost. Ohranimo bolnikovo in zdravnikovo dostojanstvo. Poudarimo socialno enakost. Razlogi za sporočanje resnice bolniku
Osnovne dileme pri sporočanju resnice • Želja pomagati in ne škoditi bolniku. • Dolžnost zdravnika je, da ne laže in dela v korist bolnika. • Dilema: ne čustveno vznemiriti bolnika in ne lagati. • Strah, da bo bolnik narobe razumel informacijo. Strah, da bo informacija povzročila čustveni pretres bolnika, depresijo ali celo samomor.
Priporočila za občuteno razkritje resnice (slabe novice) • Priprava: • zagotovimo čas, • zagotovimo zasebnost in udobnost, • pripravimo informacije in načrt, • nebesedno sporočanje • Posvet • sporočamo jasno, • dopustimo bolniku, da izrazi svoje strahove, bojazni, pričakovanja, • nebesedno sporočanje, • preverimo, če je bolnik razumel • Spremljanje • dogovor za ponovni posvet, • dostopnost
Izjeme pri razkritju resnice • Bolnik se izreče, da noče izvedeti resnice. • Bolnik ni zmožen razumeti razlage. • Urgentna stanja • Kulturni razlogi
Če menimo, da moramo nekaj prikriti, sledimo priporočilu: • Razmislimo o bolniku, lastnih motivih in možnih razpletih. • Poskusimo izvedeti, kaj bolnik v resnici želi. • Informacijo, ki vpliva na odločitev moramo sporočiti. • Predstavljajmo si, da smo na bolnikovem mestu. • Poiščemo nasvet pri kolegih. • Prevzamemo odgovornost za dejanje.
Zaključek • Bolnik se običajno zanese na zdravnika, da razloži in poenostavi informacije raznih izvidov, pregledov in preiskav. • Zdravnikovo prepričanje, da bolnik neke informacije ne želi izvedeti, je običajno spodbuda za prevaro ali prikrivanje resnice. • V dolgotrajnem odnosu, ki se razvije med bolnikom in zdravnikom družinske medicine, raziščemo bolnikove prioritete in prepričanja, da se lahko lažje izognemo paternalističnemu odločanju.