1 / 47

PRAVO IN EKONOMIKA EU

PRAVO IN EKONOMIKA EU. TEORIJA IN PRAKTIČNI UČINKI EKONOMSKIH INTEGRACIJ - 2. 6. SKUPNI TRG. carinska unija prosto gibanje produkcijskih faktorjev nacionalni zakonski in institucionalni okvir (davki, javna naročila in socialna politika) nacionalna makroekonomska politika

coen
Download Presentation

PRAVO IN EKONOMIKA EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRAVO IN EKONOMIKA EU

  2. TEORIJA IN PRAKTIČNI UČINKI EKONOMSKIH INTEGRACIJ - 2

  3. 6. SKUPNI TRG carinska unija prosto gibanje produkcijskih faktorjev nacionalni zakonski in institucionalni okvir (davki, javna naročila in socialna politika) nacionalna makroekonomska politika transakcijski stroški, povezani z delovanjem podjetja zaradi deljenosti trga, institucionalnih preprek in gospodarske politike, ostajajo

  4. SKUPNI TRG V EGS 3. člen Pogodbe o EGS zahteval odpravo notranjih carin, kvot in drugih ukrepov z enakim učinkom ter ovir prostemu pretoku oseb, storitev in kapitala carinska unija vzpostavljena leta 1968, nato se vzpostavljanje skupnega trga upočasni pojav novih oblik protekcionizma  prek “ukrepov z enakim učinkom”

  5. ENOTNI TRG definiran v 12. členu Enotnega evropskega akta (1987): “območje brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prost pretok dobrin, oseb, storitev in kapitala” dobrine, storitve, kapital in osebe naj bi se znotraj meja enotnega trga gibale tako, kot se premikajo med regijami ene države

  6. PRIČAKOVANE KORISTI ENOTNEGA TRGA • znižanje cen • povečana konkurenca  več inovacij, hitrejši razvoj produktov • možnost izrabe ekonomije obsega oziroma ekonomije raznovrstnosti • boljša alokacija resursov, povečanje produkta posameznih članic (pod pogojem polne zaposlenosti faktorjev)

  7. 6.1 PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV omejitve trgovine z blagom in storitvami: - carine - kvote - subvencije - druge omejitve: standardi, tehnični predpisi…

  8. DRUGE OMEJITVE TRGOVINE - 1 • NECARINSKA OVIRA = katerikoli necarinski UKREP DRŽAVE, ki spremeni OBSEG ali SMER trgovine • subvencije, kvote, druge omejitve (non-tariffbarriers- NTB) • državni ukrepi (ne ukrepi zasebne narave !) • umetno ustvarjeni (sem NE sodijo transportni stroški, jezikovne, kulturne prepreke, ipd., čeprav vplivajo na trgovinske tokove) • država lahko izrabi naravne ovire (npr. jezikovne razlike  zahteve po obsežnih prevodih dokumentacije v domači jezik) • njihovi učinki analogni učinkom carin

  9. DRUGE OMEJITVE TRGOVINE - 2 VRSTE OMEJITEV: FIZIČNE: - mejne kontrole (policijski, carinski pregledi, veterinarske kontrole, pregledi vozil (tovornjakov) in voznikov) FISKALNE - razlike v DDV, neposrednih davkih, trošarinah (ukrep: obdavčitev uvoza, ne izvoza) TEHNIČNE predpisi: pravne zahteve, ki jih morajo produkti izpolniti, da se lahko prodajajo v neki državi - zdravstveni, okoljski itd. standardi: niso pravno zavezujoči sami po sebi, tehnične zahteve zasebnih organizacij; pogosto dobijo “kvazizavezujoč status” (npr. z uporabo v predpisih, javnih razpisih)

  10. UČINKI DRUGIH OMEJITEV TRGOVINE • ZMANJŠANJE POTROŠNJE (za LM) IN POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA: ACHD • POVEČANJE PRIHODKOV DOMAČIH PROIZVAJALCEV (ODEJ  OABK) • STROŠKI NEUČINKOVITE ALOKACIJE FAKTORJEV (EBF) in STROŠKI ZMANJŠANE POTROŠNJE (CGH)

  11. DRUGE OMEJITVE TRGOVINE - 3 RAZLIKE V PRIMERJAVI S CARINSKIMI OVIRAMI: povečujejo stroške uvoznikom (npr. stroški prilagajanja produktov, da ti ustrezajo nacionalnim standardom) ne ustvarjajo dodatnih prihodkov izguba večja kot pri carinah ali plačljivih kvotah raven teh omejitev je lahko precej visoka, hkrati so zelo netransparentne (carinska stopnja je objavljena) in težko merljive

  12. Vir: El Agraa (2007): The European Union Economics and Policies, str. 134.

  13. ODPRAVA DRUGIH OMEJITEV TRGOVINE - 1 POSLEDICE ODPRAVE NECARINSKIH OMEJITEV: znižanje stroškov proizvodnje večji učinek kot zmanjšanje/ukinitev carin, saj se nanašajo na večji obseg produktov bolj neposreden vpliv na doseganje ekonomije obsega kot znižanje (odprava) carinskih stopenj, saj omogočajo standardizacijo proizvodnje

  14. ODPRAVA DRUGIH OMEJITEV TRGOVINE - 2 ENOTNI EVROPSKI AKT: minimalna raven harmonizacije: - harmonizacija omejena na področja: zdravje, varnost, okolje, varstvo potrošnikov - približevanje pravnega reda zadošča, da se razlike zmanjšajo na sprejemljivo raven (direktive) - zdaj: NASPROTNO STALIŠČE (čim več uredb) nadzor pojava morebitnih novih omejitev vzajemno priznavanje (uveljavljeno že v: Cassis de Dijon) razvoj evropskih standardov

  15. PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV Razmerje med izvozom znotraj EU in izven EU. Podatki kažejo, da je integracija je spodbudila trgovino med članicami EU na področju blaga, medtem ko je na področju storitev ta spodbuda očitno nižja. Delež blaga in storitev v trgovini EU. Vir: Eurostat, Evropska komisija.

  16. PROST PRETOK STORITEV predstavljajo skoraj 75 % dodane vrednosti  kako je z vzpostavljanjem enotnega trga na tem področju? svoboda ustanavljanja v drugi članici SocietasEuropaea svoboda izvajanja storitev v drugi članici Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu posebna zakonodaja: finančne storitve (bančništvo, zavarovalništvo, VP)  povezano s prostim pretokom kapitala transport telekomunikacije TV, radijsko oddajanje priznavanje poklicnih kvalifikacij

  17. OSNOVNI GOSPODARSKI PODATKI O EU2009 EMU EU27 ZDA Japonska Prebivalstvo2010 milijoni 330 501 307 127 Zaposlenost % akt. preb. 64.7 64.6 67.6 70.0 BDP mrd € 8963 11790 10122 3539 BDP/cap. 000 € 27.3 23.6 32.9 252007 Dodana vrednost • Kmetijstvo %BDP 1.6 1.7 1.2 1.6 • Industrija %BDP 24.1 24.2 21.9 21.9 • Storitve %BDP 74.2 74.2 76.9 76.5 • Javna poraba %BDP 2005 47.6 47.1 32.7 38.4 • Izvoz %BDP 19.6 13.4 11.22008 14.82008 • Uvoz %BDP 18.9 17.9 15.42008 14.52008

  18. Vir: Eurostat.

  19. 6.2 PROST PRETOK PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV Odstranitev ovir gibanju dela (L) in kapitala (K) privede do: premika K in L na območje, kjer lahko dosežeta najvišje nagrade, koristi gibanje traja dokler se mejni produkt faktorja na celotnem območju ne izenači številne (neekonomske) ovire gibanju faktorjev, zlasti dela, ostajajo

  20. MOBILNOST FAKTORJEV j i a h d c g k f b e

  21. PREDPOSTAVKE IN POSLEDICE • obstajata dva produkcijska faktorja (K, L) • količina obeh je konstantna • K nemobilen navzven, mobilen v uniji • k1k2=k1*k2*

  22. MODEL MIGRACIJ Začetne razmere  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  23. Razmere po migraciji delavcev  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  24. Izguba domačih delavcev  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  25. Korist domačih imetnikov kapitala  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  26. Izguba tujih imetnikov kapitala  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  27. Korist tujih delavcev  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  28. Korist delavcev migrantov Korist tujih delavcev  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  29. ALTERNATIVNA RAZLAGA • predhodni model ne pojasnjuje ustrezno dogajanja • bližina ključnih trgov, mreže dobaviteljev, izobraženega dela… lahko spodbudi tako kapital kot delo, da se premikata v isti smeri • industrija se zato koncentrira na enem območju (Krugman & Venables, 1996)

  30. PROST PRETOK KAPITALA • pomen: prenos terjatev skozi finančne transakcije (ne pa premik delovnih sredstev kot so stroji, vozila…) • premik lažji kot pri delu • uveljavljen leta 1990

  31. PRETOK KAPITALA(priloga Direktive 88/361/EGS) • neposredne naložbe • naložbe v nepremičnine • operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu • operacije z enotami investicijskih skladov • operacije z vrednostnimi papirji in drugimi instrumenti, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu

  32. operacije na tekočih in depozitnih računih pri finančnih ustanovah • krediti v zvezi s komercialnimi transakcijami ali nudenjem storitev, pri katerih sodeluje rezident • finančna posojila in krediti • poroštva, druga jamstva in zastavne pravice • prenosi pri izvedbi zavarovalnih pogodb • osebni pretoki kapitala • fizični uvoz in izvoz finančnih sredstev • drugi pretoki kapitala

  33. STANJE NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ Vir: Eurostat.

  34. NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE PO SEKTORJIH Vir: London Economics, 2009.

  35. ČEZMEJNI PREVZEMI IN ZDRUŽITVE * Podatki prvih osmih mesecev preračunani na letno raven. Vir: London Economics: Analysis of development in the field of direct investment and M&A , 2009.

  36. ČEZMEJNI PREVZEMI IN ZDRUŽITVE VREDNOST M&A ŠTEVILO M&A Vir: London Economics: Analysis of development in the field of direct investment and M&A , 2009.

  37. Posojila bank (MFI) nebankam glede na poreklo posojilojemalca. Posojila bank (MFI) bankam (MFI) glede na poreklo posojilojemalca. Depoziti v bankah glede na poreklo posojilojemalca. Vir: ECB: Financial integration in Europe (2010).

  38. PROST PRETOK DELA - 1 • pomen: posameznik se fizično premakne v drugo državo in tam izvaja delovne storitve • motiv selitve: boljša služba • odločitev posameznika, njegove družine • številne omejitve (tudi znotraj države): • nepoznavanje zaposlitvenih možnosti • življenjski pogoji (družinsko življenje, šolanje otrok, izguba prijateljev) • stroški selitve

  39. PROST PRETOK DELA - 2 • 1968: opustitev delovnih dovoljenj, nedopustnost preferiranja domačih delavcev • Program enotnega trga (1985): odprava omejitev za selitve družinskih članov delavcev • nizka mobilnost delavcev znotraj držav  še nižja v drugih državah • OVIRE: • UMETNO USTVARJENE: • institucije trga dela • problemi pri prenosu pokojninskih in socialnih pravic • nepopolno priznavanje poklicnih kvalifikacij • omejitve za državljane novih članic • NARAVNE: • socialne, kulturne, jezikovne razlike • staranje delovne sile (starejši manj mobilni)

  40. “PROST” PRETOK DELA - 3 Delež državljanov, državljanov drugih članic EU-27 in nedržavljanov, zaposlenih v članicah EU-27, 2010 Q2. Vir: Eurostat.

  41. NETO MIGRACIJE PRED IN PO ŠIRITVI 2004  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  42. IZOBRAZBENA RAVEN MIGRANTOV  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  43. 6.3 EMPIRIČNE NAPOVEDI IN ANALIZE UČINKOV SKUPNEGA TRGA Vir: El Agraa (2007): The European Union Economics and Policies, str. 140-142; Evropska komisija (2010). • Vzroki slabih rezultatov (1996): • prezgodaj za srednjeročne rezultate (nekateri ukrepi niso bili izpeljani, drugim se gospodarski subjekti še niso prilagodili, tretji še nimajo učinkov) • ni dovolj podatkov za analizo • ločevanje različnih učinkov težavno

  44. DELEŽ DIREKTIV, KI NISO PRENESENE V NACIONALNO PRAVO Vir: OECD Economic Surveys: European Union, September 2009. • Stanje v letu 2009: • implementiranih 95 % direktiv s področja enotnega trga • najslabše: članice denarne unije

  45. 6. 4 KAM IN KAKO NAPREJ? dobrine, storitve, kapital in osebe naj bi se znotraj meja enotnega trga gibale tako, kot se premikajo med regijami ene države OMEJITVE OSTAJAJO IN BODO OBSTAJALE ŠE NAPREJ • Evropska komisija: “Akt o enotnem trgu” (The Single Market Act), del strategije EU 2020 - 50 ukrepov - ocena: izvedeni ukrepi bodo (po konzervativni oceni) v naslednjih desetih letih povečali BDP za 4 % (kako zanesljive so tovrstne ocene je razvidno iz prejšnje tabele)

  46. TOWARDS A SINGLE MARKET ACTFor a highly competitive social market economy 50 proposals for improving our work, business and exchanges with oneanother (COM(2010) 608 final) http://ec.europa.eu/internal_market/smact/docs/single-market-act_en.pdf

  47. HVALA ZA POZORNOST!

More Related