PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013-2014

2. DENARNI SISTEM IN POLITIKA Povpraševanje in ponudba denarja Uravnavanje ponudbe Denarno povezovanje

3. TRANSAKCIJSKO POVPRAŠEVANJE PO DENARJU Tok dohodkov in tok izdatkov M = P * Y / v • nominalno povpraševanje po denarju; m = Y / v = k * Y • povpraševanje po realni blagajni 1000 1000 1000 A 500 C 250 B 3 2 1 A – dohodek 1000 enot, povpraševanje 500 enot B- dohodek 2*500 enot, povpraševanje 250 enot C – dohodek 500, povpraševanje 250 enot

4. TRANSAKCIJSKO POVPRAŠEVANJE Povpraševanje po denarju (realni blagajni): m = f (Y/v, i) Dohodek od vezav denarja v banki: D = (n-1)/n * i *Y - n * A n – število vezav, i –obrestna mera, Y – dohodek (finančna sredstva), A- stroški poti v banko Optimalno število vezav denarja: n =  i * Y/ 2A

5. LIKVIDNOSTNO POVPRAŠEVANJE J.M. Keynes Vrednost obveznice: V =1/ii - dejanska obrestna mera Ve=1/ieie - pričakovana obrestna mera Izguba ali dobiček na kapitalu W = (Ve-V)/V = (1/ie-1/i)/(1/i) = i/ie- 1 Skupen zaslužek obveznice: S = W + i = i/ie - 1 + i če je S>0, se splača imeti obveznico Kritična obrestna mera: ic=1/(1+1/ie) Če je i > ic se splača imeti obveznico Likvidnostna past, negotovost mL = f (Y, i, B) dmL/dY>0, dmL/di<0, dmL/dB>0

6. PONUDBA DENARJANALOGE DENARNEGA SISTEMA (1)Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba M*h = p*Y  M =p*Y/h • politika odprtega trga (odkup in prodaja deviz, državnih vredn. papirjev, drugih vredn. papirjev, izdaja lastnih vred. papirjev) • kreditiranje bank (likvidnostni in lombardni krediti) • določanje stopnje obvezne rezerve • določanje obrestne mere oz.eskontne stopnje (2) Skrb za likvidnost bančnega sistema: • predpisovanje obvezne rezerve • določanje razmerij med pasivo in aktivo • kapitalska ustreznost

7. NALOGE DENARNEGA SISTEMA (3) Kontrola bank in hranilnic: licenca za poslovanje, določanje vrste in obsega poslov, licenca direktorjem bank (4) Izdaja bankovcev in pošiljanje v obtok kovancev: (5) Predpisovanje pravil za jamstvo hranilnih vlog: (6) Informacijski sistem: spremljanje finančnih tokov

8. PONUDBA DENARJA Denarni agregati(definicija ECB) M0 – primarni denar (gotovina+depoziti bank pri centralni banki) M1 – denar (gotovina + vpogledne vloge, depoziti na vpogled) M2 – širši denar (M1 + vloge z ročnostjo do dveh let oziroma vloge na odpoklic do treh mesecev) M3– obveznosti poslovnih bank (M2 + pogodbe o povratnem nakupu, delnice oziroma točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga ter dolžniški vrednostni papirji z zapadlostjo do dveh let) M0= G(gotovina) + RR(obvezne rezerve) + ER (neobvezne rezerve) M1 = G(gotovina) + DD (vpogledne vloge)

9. REGULIRANJE PONUDBE DENARJA M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER) če definiramo g=G/DD, r=RR/DD in e=ER/DD in delimo enačbo z DD dobimo M1/M0=(G/DD+DD/DD)/(G/DD+RR/DD+ER/DD) M1/M0 = (1+g)/(g+r+e) denarni multiplikator g –razmerje med gotovino in vpoglednimi vlogami (prebivalstvo) r – stopnja obvezne rezerve (BS) e – stopnja dodatne rezerve (banke) M1 = (1+g)/(g+r+e)*M0

10. DENARNO RAVNOTEŽJE S S S D i i i D D Količina denarja v obtoku ekspanzivna politika povečano povpraševanje zmanjšano povpraševanje

11. DENARNI AGREGATI EVRO OBMOČJA

12. DETERMINANTE DENARNE POLITIKE ECB

13. DENARNI MULTIPLIKATOR EVRO OBMOČJA

14. DENARNO POGLABLJANJE V EVRO OBMOČJU

15. POVEZAVA DENARNIH POLITIK DRŽAV V GOSPODARSKI SKUPNOSTI • Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav, • Fiksni medsebojni tečaji valut držav članic ekonomske skupnosti, • Znotraj ekonomske skupnosti so plačila z valutami držav članic svobodna, • Ni enotne centralne banke; devizne rezerve niso upravljane enotno, • Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik članic, • Posamezna država članica lahko ustvari primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske skupnosti.

16. DENARNE UNIJE Vrste denarnih unij (de facto in sporazmne) - domače plačilno sredstvo vezano na tuje, ASH->DEM - prevzem tuje cvalute kot plačilnega sredstva, Črna gora € - sporazumne denarne unija uporabljajo svoj in tuj denar, Skandinavska - uvedba skupne valute poleg te se uporablja še domača začetki € - skupna valuta Primeri - 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard - 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska - Bretton Woods 1944-1971, US$, zamenljivost za zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev nezamenljivosti US$, divergenca med evropskimi valutami, devalvacije, “kača”, “kača v tunelu”

17. POGOJI ZA DELOVANJE “PRAVE” DENARNE UNIJE • Centralizacija monetarne politike, • Enotna centralna banka ali enotno voden sistem centralnih bank članic • Konvertibilnost valut članic unije, • Enotno delovanje finančnega trga v državah članicah, • Integracija trga kapitala, • Enaka oziroma podobna inflacija, • Harmonizacija fiskalnih sistemov članic, • Plačilno bilančna neskladja nadomeščena z neusklajenostmi po regijah, • Podobna raven gospodarske razvitosti držav članic, • Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj razvite regije in v regije, ki jih nadpovprečno prizadene zunanji šok, • Prilagoditev ravni plač v članicah enotni ravni plač v uniji, • Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav članic.

18. KORISTI DENARNE INTEGRACIJE • Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev. • Transparentne in primerljive cene. • Povečana konkurenca in specializacija. • Boljša alokacija zmogljivosti. • Stabilnost cen, obresti in deviznega tečaja do valut tretjih držav. • Znižani stroški transakcij med valutami in stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega tečaja (hedging). • Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo dodatno menjavo. • Manjše tveganje pri dolgoročnih investicijskih odločitvah. • Koordinacija ekonomskih politik zmanjšuje tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega neravnovesja. • Zmanjšanje potreb posamezne države po deviznih rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s tretjimi državami. • Ustvarjeni pogoji za dodatno akumulacijo kapitala

19. STROŠKI DENARNE INTEGRACIJE • Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel. • Podobnost poslovnega cikla je odvisna od gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove medsebojne menjave. • Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v državi članici vodi do njegove nezaposlenosti. Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti plač. • Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij kapital odteka. Rešitev je v transferih med uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami. • Država izgubi seigniorage – dohodek od gotovine, po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z drugo obliko tega dolga.

20. OPTIMALNO DENARNO PODROČJE Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto? Tečaji – apreciacija in depreciacija devalvacija in revalvacija Kriteriji za optimalno denarno področje • mobilnost dela (Mundell) • diverzifikacija produktov (Kenen) • odprtost (McKinnon) • fiskalni transferi • homogenost preferenc • solidarnost Ali je EU optimalno denarno področje? asimetrični udari in izguba orodja gospodarske politike