PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013/2014

1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013/2014

2. REGIONALNA POLITIKA

3. REGIONALNE RAZLIKE • Regija je geografsko območje, ki ga sestavljajo deli s podobno ravnjo dohodka in večjo povezanostjo dohodkov znotraj regije kot med regijami • Razlogi teritorialnih razlik • zgodovinski razvoj; • tržne rigidnosti (npr. nizka mobilnost faktorjev); • geografski dejavniki; • razlike v vrsti in količini virov; • izobrazbena struktura; • regionalna gospodarska struktura (razvitost industrije) • institucionalni dejavniki (centralizacija javnih institucij…) • določanje plač na nacionalni ravni kljub razlikam v produktivnosti in učinkovitosti trga dela

4. POJAVNE OBLIKE REGIONALNIH RAZLIK • produkt na prebivalca • stopnje rasti produkta • stopnje brezposelnosti • eksternalije • struktura produkta in potrošnje • produktivnost in dostop do javnih služb • starostna struktura • gostota poseljenosti • vzorec migracij

5. I.TIPIČNI PRIMERI PRIZADETIH REGIJ • regije z velikim delom zaposlenih v kmetijstvu (nizki dohodki, visoka brezposelnost, slaba infrastruktura) • regije, vezane na industrijo, ki je v zatonu (premog, jeklo, ladjarstvo, tekstil) • regije z velikim deležem industrije in posledično velikimi okoljskimi problemi • obrobne regije, ki se nahajajo daleč stran od ekonomskih središč države

6. REGIONALNA POLITIKA • aktivna (exante) politika • intervencija z namenom vplivanja na enakomerno razdelitev ekonomske aktivnosti, zmanjšanje socialnih in ekonomskih razlik med regijami • reaktivna (ex post) politika: primarno usmerjena v zmanjšanje obstoječih regionalnih razlik, ne pa v preprečevanje oblikovanja novih neravnotežij • PRAVIČNOST: ravnotežje in enakomerna geografska razdelitev narodnega bogastva • UČINKOVITOST: želja po zaposlitvi, razvoju in rasti nacionalnih potencialov in kapacitet • STRATEŠKO OBNAŠANJE: razvoj komparativnih prednosti in vpliv na produktivnost države

7. UPRAVIČENOST REGIONALNIH INTERVENCIJ • odprava tržnih nepopolnosti in njihovih posledic; • nujnost manjšanja razlik med članicami zaradi vzpostavljanja denarne, fiskalne in bančne unije; • odprava posledic nepopolne mobilnosti faktorjev; • povečana specializacija regij in pojav aglomeracij na škodo slabše razvitih; • različno učinkovanje makroekonomskih politik; • pozitivne eksternalije (sosednje regije) in dolgoročno zmanjšanje odvisnosti od pomoči; • POLITIČNI RAZLOGI: solidarnost, toleranca • argument »osebnega« interesa • izboljšano usmerjanje sredstev • izboljšana koordinacija • zmanjšanje negativnih učinkov integracije • zmanjševanje negativnih učinkov drugih evropskih politik • spodbuda nadaljnjemu povezovanju

8. INSTRUMENTI REGIONALNE POLITIKE • subvencije; • poklicno izobraževanje; • javna naročila in zagotavljanje dobrin, storitev in infrastrukture; • nižje obrestne mere; • davčne spodbude; • decentralizacija upravnih organov, vladnih služb, izobraževanja, zdravstva; • nižanje stroškov energije in stroškov javnega prevoza; • brezplačne/cenejše lokacije za poslovno dejavnost; • trgovinska zaščita

9. REGIONALNE RAZLIKE V EU • skladi predstavljajo le okrog 1 % BDP EU; učinek nujno majhen • regionalne razlike so se po nekaterih merilih celo povečale • dohodkovne razlike med državami manjše, znotraj držav večje • povečanje razlik znotraj držav opazno zlasti (a ne samo) v novih članicah • osrednja območja pridobila na račun periferije • vzroki: prepletanje konvergentnih in divergentnih sil

10. STOPNJE RAZVITOSTI EU27 GDP/capita 000 €

11. REGIONALNE RAZLIKE V EU TEORIJA POGOJNE KONVERGENCE • kombinacija proste trgovine in mobilnosti produkcijskih faktorjev predstavljala način zmanjševanja regionalnih razlik • prosta trgovina privede do specializacije proizvodnje ter izvoza dobrin in storitev, v proizvodnji katerih ima država komparativne prednosti • korist imajo vse regije, zmanjšajo pa se tudi razlike v plačah in profitih • ob razlikah v plačah se delavci selijo na območja z višjim plačilom, kapitalske investicije pa na območja, kjer je cena dela nižja in donosi višji, kar zmanjša medregionalne razlike

12. REGIONALNE RAZLIKE V EU DIVERGENTNI ELEMENTI a) Ekonomija obsega: koncentracija proizvodnje močno poveča njeno učinkovitost, hkrati pa se s ciljem doseganja ekonomije obsega, proizvodnja pogosto seli v osrednja območja, od koder je laže doseči trg, ta pa je tam običajno tudi podkrepljen z najvišjo ravnjo kupne moči  b) Lokalizacija in aglomeracija proizvodnje: podjetja iz istih ali podobnih panog se pozicionirajo blizu skupaj zaradi bližine transportne, finančne in druge infrastrukture; podjetja torej privlačijo obstoječe aglomeracije ekonomskih aktivnosti, ki so hkrati že finančni in industrijski centri nekih držav c) Intraindustrijska trgovina in prevladujoč tržni položaj: - intraindustrijska trgovina najbolj porasla med najbolj razvitimi regijami in članicami EU Mediteranske države iz te trgovine izpadle, manj razvite države Srednje in Vzhodne Evrope pa sodelujejo v intraindustrijski trgovini le z dobavo polproizvodov razvitemu

13. REGIONALNE RAZLIKE V EU Zahodu velik del trgovine obvladujejo multinacionalke, ki se prav tako običajno nahajajo v osrednjem delu ter lahko svojo moč izrabljajo v škodo manjših podjetij iz obrobnih regij d)Pomanjkanje konkurenčnosti v obrobnih regijah: slaba lokacija, slaba prometna in telekomunikacijska infrastruktura, pomanjkljivo izobražena delovna sila, davčna zakonodaja, problemi finančnega sektorja e) Selektivne migracije delavcev: v osrednja območja, se selijo le mladi, izobraženi in ekonomsko aktivni, kar dodatno prizadene nerazvita območja f) Izguba makropolitične moči v obrobnih državah: države, ki so uvedle evro, so izgubile lastno denarno politiko in politiko deviznega tečaja; omejena tudi fiskalna politika  KRATKOROČNO: prevladujejo divergentne sile, ki poglabljajo razlike DOLGOROČNO: naj bi prevladale konvergentne sile ?

14. RAZVOJ REGIONALNE POLITIKE V EU • faza (1958-1972): regionalna politika ne obstaja, s problemom nerazvitega juga (Mezzogiorno) se ukvarja le Italija • faza (1973-1987): vstop VB, Irske; ustanovljen ESRR • faza (1988-1998): sledi vstopu Grčije, Španije in Portugalske; reforma ESRR, ustanovitev Kohezijskega sklada • faza (1999-): uvedba evra, priprave na vstop novih članic • Pogodba o EU: cilj spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in solidarnost med državami članicami (člen 3) • Pogodba o delovanju EU: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija spadajo med področja deljene pristojnosti Unije (člen 4(2)–točka c)

15. SREDSTVA STRUKTURNIH SKLADOV  Baldwin & Wyplosz (2009): The Economics of European Integration, 3rd Edition.

16. SPREMEMBE KOHEZIJSKE POLITIKE • Kohezijski sklad ne deluje več ločeno, temveč je del cilja »konvergenca« • za vse tri sklade veljajo enaka pravila programiranja • obstajajo le trije cilji, ki vključujejo naloge prejšnjih ciljev 1, 2 in 3 in naloge treh pobud Skupnosti (Interreg III, Equal in Urban II) • Interreg III se nadaljuje v okviru cilja »evropsko teritorialno sodelovanje« • programa Urban II in Equal sta vključena v cilj »konvergenca« in cilj »regionalna konkurenčnost in zaposlovanje« • Program Leader+ in Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) je zamenjal Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) pa je postal Evropski sklad za ribištvo (ESR)  EKSRP in ESR imata zdaj lastne zakonodajne temelje in nista več del kohezijske politike

17. EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA Člen 174 Da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Unija si še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi. Med zadevnimi regijami se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam. Člen 175 …Unija podpira uresničevanje teh ciljev (iz člena 174) tudi z delovanjem v okviru strukturnih skladov (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Usmerjevalni oddelek; Evropski socialni sklad; Evropski sklad za regionalni razvoj), Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

18. INSTRUMENTI-1 EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR) Člen 176 PDEU Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije, tako da sodeluje pri razvoju in strukturnem prilagajanju razvojno zaostalih regij in pri preobrazbi nazadujočih industrijskih regij. EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) Člen 162 PDEU Da bi izboljšali zaposlitvene priložnosti delavcev na notranjem trgu in tako prispevali k dvigu življenjske ravni, se v skladu s spodaj navedenimi določbami ustanovi Evropski socialni sklad njegov cilj je omogočiti lažje zaposlovanje delavcev ter povečati njihovo geografsko in poklicno mobilnost v Uniji, pa tudi olajšati njihovo prilagajanje spremembam v industriji in proizvodnih sistemih, zlasti s poklicnim usposabljanjem in pre-usposabljanjem.

19. INSTRUMENTI KOHEZIJSKI SKLAD Člen 177 PDEU …Kohezijski sklad,…,zagotavlja finančne prispevke za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v okviru prometne infrastrukture. - prej ločen od ostalih skladov, zdaj skupna uredba1 (ES/1083/2006) vključuje tudi Kohezijski sklad - sofinanciranje 85 % 1Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999

20. UPRAVIČENE REGIJE - različni cilji vezani na različno definirane regije

21. CILJI: KONVERGENCA • pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški kapital, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja okolja ter upravne učinkovitosti • prednostna naloga ESRR, ESS in Kohezijskega sklada • sofinanciranje: med 75 % in 85 %

22. ESRR - CILJI • raziskovanje, razvoj in inovativnost • izboljšanje dostopa do informacijske in komunikacijske tehnologije ter njune kakovosti • podnebne spremembe in prehod na nizkoogljično gospodarstvo • poslovna podpora za MSP • storitve splošnega gospodarskega interesa • telekomunikacijske, energetske in prometneinfrastrukture • izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave • izboljšanje zdravstvene, izobraževalne in socialne infrastrukture • trajnostni razvoj mest • določene minimalne dodelitve, s čimer se zagotovi, da so naložbe EU osredotočene na prednostne naloge • posebna pozornost: • trajnostni razvoj mest • področja s posebnimi naravnimi ali demografskimi značilnostmi (dodatna sredstva za najbolj oddaljene in redko poseljene regije

23. ESS - CILJI • spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile • spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini • vlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje • povečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave • podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo z učinkovito uporabo virov, odpornih na podnebne spremembe • večja uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije • krepitev raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti • krepitev konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij • vsaj 20 % ESS dodeliti za spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini • blažitev upravnih bremen, da bi zlasti mali izvajalci lažje uporabljali ESS

24. KOHEZIJSKI SKLAD - CILJI Vlaganje v okolje • Prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja • Vodni sektor in sektor odpadkov • Biotska raznovrstnost, vključno z zelenimi infrastrukturami • Mestno okolje • Nizkoogljično gospodarstvo Vlaganje v prevoz • Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) • Nizkoogljični prevozni sistemi in mestni prevoz

25. KONVERGENCA V EU

26. KONVERGENCA “NOVIH” ČLANIC EU

27. UPRAVIČENE REGIJE IZ CILJA “KONVERGENCA” “KONVERGENCA”- 1 ESRR & ESS: regije ravni NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja Unije • prehodna podpora do leta 2013 za regije, ki bi bile upravičene do sredstev v okviru cilja »konvergenca«, če bi prag ostal pri 75 % BDP povprečja EU-15 in ne EU-25 “KONVERGENCA” - 2 KOHEZIJSKI SKLAD: države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) je nižji od 90 % povprečja Unije • prehodna podpora (se postopoma zmanjšuje) za države, ki bi bile upravičene do pomoči Kohezijskega sklada, če bi prag ostal pri 90 % BND EU-15 in ne EU-25 • sofinanciranje: do 85 %

28. CILJI: REGIONALNA KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE • izven najmanj razvitih regij • krepitev konkurenčnosti in privlačnosti regije ter zaposlenosti s predvidevanjem gospodarskih in socialnih sprememb, vključno s spremembami, povezanimi s sprostitvijo trgovine, s pomočjo povečevanja in izboljševanja kakovosti naložb v človeški kapital, inovacij in spodbujanja na znanju temelječe družbe, podjetništva, varovanja in izboljšanja okolja, izboljšanja dostopnosti, prilagodljivostjo delavcev in podjetij ter razvoja skupnih trgov dela • financira se s sredstvi iz ESRR in ESS • sofinanciranje: med 50 % in 85 %

29. PREDNOSTNA PODROČJA CILJEV “KONVERGENCA” , REGIONALNA KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE" • raziskave in tehnološki razvoj, inovacije in podjetništvo • informacijska družba • promet • energetika • varstvo okolja in preprečevanje tveganja • povečevanje prilagodljivosti delavcev in gospodarskih družb, podjetij in podjetnikov • izboljšan dostop do zaposlitve in trajnostna udeležba na trgu dela • povečanje socialne vključenosti oseb z manj priložnostmi • izboljšanje človeškega kapitala (priloga IV Uredbe ES/1083/2006)

30. EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE • ločena uredba • povečanje finančnih virov (za 30 %) • poenostavljeno upravljanje programov (združitev organov upravljanja in organov potrjevanja) • lažje oblikovanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS)

31. CILJI: EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE • razvoj čezmejnih ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnosti (s spodbujanjem podjetništva, skupnega varstva in upravljanja naravnih in kulturnih virov, povezav med mesti in podeželjem, zmanjšanjem izoliranosti, sodelovanjem v sektorjih kot so zdravstvo, kultura,turizem in izobraževanje) • oblikovanje in razvoj transnacionalnega sodelovanja (zlasti na področju inovacij, okolja, dostopnosti in trajnostnega urbanega razvoja) • okrepitev učinkovitosti regionalne politike (prek medregionalnega sodelovanja in izmenjave izkušenj)

32. UPRAVIČENE REGIJE IZ CILJA “EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE” • Čezmejno sodelovanja: regije ravni NUTS 3 vzdolž vseh notranjih kopenskih mej in vzdolž določenih zunanjih kopenskih mej, in v regijah vzdolž pomorskih mej, oddaljenih največ 150 km • Transnacionalno sodelovanje: upravičene so vse regije, vendar je Komisija po posvetu z državami članicami določila trinajst območij sodelovanja • Medregionalno sodelovanje, vzpostavljanje omrežij in izmenjave izkušenj: upravičene so vse regije

33. BODOČA UREDITEV • oktober 2011: osnutek zakonodajnega paketa, ki bo urejal kohezijsko politiko EU za obdobje 2014–2020 • osredotočenost na strategijo Evropa 2020 • predlog proračuna: 376 milijard EUR • Kohezijski politiki (336 mrd., 33 % proračuna) se pridruži Instrument za povezovanje Evrope (40 mrd., 4 % proračuna) • predlog zakonodaje: - splošna uredba s skupnimi pravili za ESRR, ESS, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter dodatna splošna pravila za ESRR, ESS in Kohezijski sklad - tri specifične uredbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad - uredbi o cilju evropskega teritorialnega sodelovanja in evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS)

34. Manj razvite Regije v prehodu Razvitejše regije DELITEV SREDSTEV, SIMULACIJA-2 Razporeditev proračuna (v %) Zajeto prebivalstvo (v milijonih) Vir: Evropska komisija, Kohezijska politika EU2014–2020.

35. KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI2000-2006 , 2007-2013 Strukturni skladi: • podpora 6000 malim in srednje velikim podjetjem (MSP) • sofinanciranih 21 poslovnih con • spodbuda inovacij in patentov Kohezijski sklad: • izgradnja 27,4 km avtocest • 167 km nove infrastrukture kanalizacijskih • zgrajeni trije novi regionalni centri za ravnanje z odpadki • več kot 1,1 milijarde € za raziskave in razvoj • več kot 1 milijarda € za izboljšanje prometne infrastrukture • več kot 1,5 milijarde € neposrednih in posrednih naložb za zaščito in izboljšanje okolja