PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013-2014

2. DENARNI SISTEM IN POLITIKA – 2DENARNO POVEZOVANJE V EVROPI TEORIJA OPTIMALNEGA DENARNEGA PODROČJA

3. DENARNA IN TEČAJNA ZGODOVINA EVROPE 1865-1878 (formalno do 1924): Latinska denarna unija, bimetalizem, članice: Švica, Belgija, Francija, Italija; Grčija (1968) 1875-1924: Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska 1921-1999: Belgijsko-luksemburška monetarna unija 1950-1955: Evropska plačilna unija (v okviru OEEC) 1957: Pogodba o EGS – cilj denarne unije še ni omenjen, države so članice sistema Bretton Woods s trdnimi deviznimi tečaji, predvideno zgolj usklajevanje monetarnih politik članic (105. člen PEGS) Dve razdobji povezovanja v denarno unijo 1970-1980 1990-2002

4. EVROPSKI DENARNI SISTEM • 1979: Evropski denarni sistem (European Monetary System - EMS) - izhaja iz “denarne kače” • - skupen drseči tečaj valut držav članic do ameriškega dolarja • trije stebri EMS: • - ECU: valutna košarica, sestavljena iz valut vseh držav članic; • - evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM) • - Evropski denarni sklad: pomoč nacionalnim denarnim oblastem v primeru valutnih in plačilnobilančnih kriz • Mehanizmi uravnavanja tečajev • na začetku predstavljal nadomestek Bretton-Woodskega sistema • z leti postal skorajda nemško valutno območje, velika moč Bundesbank • tri obdobja: • 1979-82: ERM-1 z ozkimi dopustnimi mejami nihanj (±2,25%), simetričen • 1982-93: ERM-1 usmerjen na DEM, zavračanje prilagoditev • - 1993-99: ERM-1 s širokimi mejami nihanja (±15%)

5. DENARNO POVEZOVANJE 1970-1980 (1) dva pogleda na denarno povezovanje v EU: - monetaristični (Barre): takojšnja uveljavitev nepreklicno fiksnih tečajev med valutami - ekonomistični (Schiller): predhodna koordinacija ekonomskih sistemov Wernerjevo poročilo (1970; kompromis med obema pogledoma): - 1. stopnja (1971-1974): koordinacija fiskalne politike, zmanjšanje meja nihanja deviznih tečajev članic - 2. stopnja (1974-): odprava ovir za prost pretok kapitala, počasna odprava nihanja deviznih tečajev, tesnejša koordinacija kratkoročnih gospodarskih politik ter proračunskih in fiskalnih ukrepov - 3. stopnja (-najkasneje do 1980): nepreklicno fiksiranje deviznih tečajev, konvergenca ekonomskih politik, ustanovitev Sistema centralnih bank ES (po zgledu Federalnih rezerv) in uvedba skupne valute

6. DENARNO POVEZOVANJE 1970-1990 (2) 1. januarja 1971 se začne vzpostavljanje denarna unija po Wernerjevem predlogu ZDA 15. avgusta 1971 enostransko oznanijo prenehanje veljavnosti sporazuma iz Bretton Woodsa naftna kriza, gospodarska kriza evropska »denarna kača« (april 1971): - nihanja tečajev glede na dolar: največ 2,25% odstopanje od centralne paritete - kača v tunelu: determinira ga dolar in največ 4,5% nihanje tečajev med valutami držav članic ES - Svet ministrov že marca 1973 odločil, da centralne banke niso več obvezane braniti nihanja tečajev Skupnosti glede na dolar (njegov tečaj postane drseč) - »kača brez tunela«  nevarnost borznih špekulacij dve skupini držav: - ZRN, Danska, države Beneluksa + Norveška: trdni devizni tečaji - Francija, Italija, Velika Britanija in Irska: drseči devizni tečaj pretirano tiskanje denarja, visoka inflacija, proračunski primanjkljaj, razvrednotenje vrednosti valut, socialni pretresi, visoka brezposelnost. od treh Wernerjevih stopenj niti druga ni nikoli zaživela

7. OBUDITEV IDEJE O DENARNI UNIJI • 1987: Enotni evropski akt - cilj vzpostavitve denarne unije • 1988: Odbor za proučevanje gospodarske in denarne politike, vodil Jacques Delors (predsednik Komisije) • 1989: poročilo Odbora predvideva ustanovitev denarne unije v treh stopnjah • 1990: vrh v Madridu, soglasje za vzpostavitev denarne unije v treh stopnjah • 1992: Maastrichtska pogodba - opredeljene tri faze uvajanja Evropske denarne unije • 1993: Frankfurt določen za sedež Evropskega denarnega instituta (EMI)

8. KRIZA ERM (1992-1994) ERM: mehanizem denarnih tečajev (ERM), ki uporablja ECU (valutna košarica, sestavljena iz valut vseh držav članic) kot osnovno vrednostno enoto pri določanju tečajnih razmerij znotraj ES september 1992: izločitev angleškega funta in italijanske lire iz ERM, preostanek sistema s skupno akcijo rešita Nemčija in Francija posledice krize: - VB in Švedska opustita idejo o denarni uniji - druge države (zlasti Italija, Francija in Grčija) prepriča o njeni nujnosti - intervencije na deviznem trgu ne morejo biti neomejene (problem prostega pretoka kapitala) - špekulativni napadi lahko zamajejo tudi valute z ustrezno opredeljenim tečajem (samoizpolnjujoča se kriza) - 1993: dogovor o širitvi dovoljenega obsega nihanja na +/- 15%

9. MAASTRICHTSKA POGODBA IN DENARNA INTEGRACIJA V maastrichtski pogodbi : opredeljene tri faze uvajanja Evropske denarne unije: a) koordinacija fiskalnih in denarnih politik članic; b) ustanovitev Evropskega denarnega instituta (EMI) v Frankfurtu – koordinacija denarnih politik članic v letu 1994; c) uvedba enotne valute: - Svet ministrov do 31. decembra 1996 odloči , katere države (vsaj 7) izpolnjujejo pogoje; - najkasneje 1. januarja 1999 te države fiksirajo tečaje svojih valut na ECU, uveden evro kot knjižna valuta - 2002: evro zamenja nacionalne valute teh držav

11. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE -1 TRI STOPNJE 1990-1993 konvergenca in sodelovanje, 1994-1998 institucije, 1999- ustanovitev 1. stopnja (1.7.1990-31.12. 1993): - liberalizacija pretoka kapitala - konvergenca gospodarskih politik - sodelovanje med centralnimi bankami - ustanovljen Odbor za denarno politiko (svetovalna vloga) - opredeljena košarica ECU-ja (na podlagi razmerij iz leta 1989) - 1992: vse članice, razen Grčije se pridružijo mehanizmu deviznih tečajev (ERM)

12. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE - 2 2. stopnja (1. 1. 1994 - 31. 12. 1998): - ustanovitev Evropskega denarnega inštituta (EMI): - krepitev sodelovanja centralnih bank držav članic - povečanje koordinacije denarne politike - priprave za ustanovitev Evropskega sistema centralnih bank - neodvisnost nacionalnih centralnih bank - 1995: določeno ime evro - maj 1998: določitev članic, ki izpolnjujejo konvergenčne kriterije (Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska; Grčija ne) - junij 1998: ustanovljena Evropska centralna banka; EMI prenehal obstajati

13. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE - 3 3. stopnja (1. 1. 1999): - začetek denarne unije - nepreklicno fiksiranje deviznih tečajev, ECU preneha obstajati - ECB začne voditi denarno politiko - plačila z evri le v elektronski obliki, nacionalne valute še obstajajo - 2001: v denarno unijo vstopi Grčija - do konca obdobja zamenjave valut (2002), imajo članice dvojni denar (nacionalna valuta + evro) - 2002: evro postane edina valuta Širitve denarne unije: - 2007: Slovenija - 2008: Ciper, Malta - 2009: Slovaška - 2011: Estonija

14. - največ 1, 5 odstotne točke nad povprečjem treh držav z najnižjo stopnjo inflacije - dolgoročna nominalna obrestna mera ne sme za več kot 2 odstotni točki preseči povprečja treh članic EU, ki so dosegle najboljše rezultate na področju stabilnosti cen • proračunski deficit manjši od 3 % BDP • javni dolg manjši od 60 % BDP - država članica upoštevala normalne meje nihanja (15 %), predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema - država članica v tem času ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na evro

19. Španija Grčija Vir :Finance.

20. DENARNE UNIJE Vrste denarnih unij (de facto in sporazmne) - domače plačilno sredstvo vezano na tuje, ASH->DEM - prevzem tuje valute kot plačilnega sredstva, Črna gora € - sporazumne denarne unija uporabljajo svoj in tuj denar, Skandinavska - uvedba skupne valute, poleg te se uporablja še domača; začetki € - skupna valuta Primeri - 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard - 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska - Bretton Woods 1944-1971, US$, zamenljivost za zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev nezamenljivosti US$, divergenca med evropskimi valutami, devalvacije, “kača”, “kača v tunelu”

21. POVEZAVA DENARNIH POLITIK DRŽAV V GOSPODARSKI SKUPNOSTI • Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav, • Fiksni medsebojni tečaji valut držav članic ekonomske skupnosti, • Znotraj ekonomske skupnosti so plačila z valutami držav članic svobodna, • Ni enotne centralne banke; devizne rezerve niso upravljane enotno, • Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik članic, • Posamezna država članica lahko ustvari primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske skupnosti.

22. POGOJI ZA DELOVANJE PRAVE DENARNE UNIJE • Centralizacija denarne politike, • Enotna centralna banka ali enotno voden sistem centralnih bank članic • Konvertibilnost valut članic unije, • Enotno delovanje finančnega trga v državah članicah, • Integracija trga kapitala, • Enaka oziroma podobna inflacija, • Harmonizacija fiskalnih sistemov članic, • Plačilno bilančna neskladja nadomeščena z neusklajenostmi po regijah, • Podobna raven gospodarske razvitosti držav članic, • Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj razvite regije in v regije, ki jih nadpovprečno prizadene zunanji šok, • Prilagoditev ravni plač v članicah enotni ravni plač v uniji, • Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav članic.

23. KORISTI DENARNE INTEGRACIJE • Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev. • Transparentne in primerljive cene. • Povečana konkurenca in specializacija. • Boljša alokacija zmogljivosti. • Stabilnost cen, obresti in deviznega tečaja do valut tretjih držav. • Znižani stroški transakcij med valutami in stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega tečaja (hedging). • Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo dodatno menjavo. • Manjše tveganje pri dolgoročnih investicijskih odločitvah. • Koordinacija ekonomskih politik zmanjšuje tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega neravnovesja. • Zmanjšanje potreb posamezne države po deviznih rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s tretjimi državami. • Ustvarjeni pogoji za dodatno akumulacijo kapitala

24. STROŠKI DENARNE INTEGRACIJE • Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel. • Podobnost poslovnega cikla je odvisna od gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove medsebojne menjave. • Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v državi članici vodi do njegove nezaposlenosti. Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti plač. • Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij kapital odteka. Rešitev je v transferih med uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami. • Država izgubi seigniorage – dohodek od gotovine, po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z drugo obliko tega dolga.

25. OPTIMALNO DENARNO PODROČJE Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto? Tečaji – apreciacija in depreciacija devalvacija in revalvacija Kriteriji za optimalno denarno področje • mobilnost dela (Mundell) • diverzifikacija produktov (Kenen) • odprtost (McKinnon) • fiskalni transferi • homogenost preferenc • solidarnost Ali je EU optimalno denarno področje? asimetrični udari in izguba orodja gospodarske politike

26. OPTIMALNA VELIKOST DENARNEGA PODROČJA  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

27. KRITERIJI OPTIMALNOSTI DENARNEGA PODROČJA stopnja ekonomske odprtosti diverzifikacija in podobnost strukture proizvodnje in potrošnje mobilnost dela mobilnost kapitala integracija finančnega trga prilagodljivost cen in plač socialno-politični kriteriji: - podobnost preferenc (inflacija, družbeni problemi) - transferji - solidarnost

28. 1. STOPNJA EKONOMSKE ODPRTOSTI • višja je raven odprtosti, lažje se cene trgovanih dobrin prenašajo v domače življenjske stroške; • devalvacija deviznega tečaja je manj učinkovita, saj se sprememba deviznega tečaja hitreje prenese v cene  samostojna devizna politika je manj učinkovita; • za gospodarsko zelo odprte države, ki pretežno trgujejo med seboj, je smiselna monetarna povezava;

29. ODPRTOST ((EEU+UEU)/BDP) Vir: Eurostat, lastni; dobrine in storitve.

30. ODPRTOST ((E+U)/BDP) Vir: Eurostat, lastni; dobrine in storitve.

31. ODPRTOST: ČLANICE EU – ZUNANJI SVET Vir: Eurostat, lastni; 2009, dobrine in storitve.

32. 2. DIVERZIFIKACIJA IN PODOBNOST STRUKTURE PROIZVODNJE IN POTROŠNJE • velika diverzifikacija proizvodnje in potrošnje (in s tem tudi uvoza in izvoza) zmanjšuje vpliv sprememb zunanjega povpraševanja na mednarodno menjavo dane države in s tem tudi šoke, specifične za posamezni sektor • država z veliko diverzifikacijo se lažje (= z manjšimi stroški) odpove politiki deviznega tečaja • podobna struktura  manjša verjetnost asimetričnih šokov

33. PODOBNOST TRGOVINSKE STRUKTURE  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

34. 3. MOBILNOST DELA integracija trgov produkcijskih faktorjev med državami zmanjša potrebo po prilagoditvi realnih cen faktorjev ali nominalnega deviznega tečaja med njimi nizka mobilnost dela v Mundellovi teoriji se predpostavlja, da je kapital povsem mobilen

35. MOBILNOST DELA Delež državljanov, državljanov drugih članic EU-27 in nedržavljanov, zaposlenih v članicah EU-27, 2010 Q2. Vir: Eurostat.

36. 4. INTEGRACIJA FINANČNEGA TRGA • zmanjša potrebo po prilagoditvah deviznega tečaja • olajša kapitalske tokove z območja s presežki na območja s primanjkljajem (sprožijo jih razlike v obrestnih merah) • približevanje dolgoročnih obrestnih mer • izboljšana alokacija resursov • hitrejši prenos krize • upadanje povezanosti • MERILA FINANČNE INTEGRACIJE • razlike v ceni (npr. standardni odklon obrestnih mer po posameznih članicah) • delež čezmejnih poslov oziroma investicij

37. STANDARDNI ODKLON POVPREČNIH POSOJILNIH OBRESTNIH MER ZA POSLE ČEZ NOČ Vir: ECB. Feb. 1994-avg. 2010, članice EA.

38. DELEŽ DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV IZ DRUGIH DRŽAV MED VSEMI DOLŽNIŠKIMI VP V BILANCAH BANK Vir: ECB. Sep. 1997 – jun. 2010.

39. DELEŽ LASTNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV IZ DRUGIH ČLANIC V DELEŽU VSEH VP SUBJEKTOV IZ EA Vir: ECB. 1997 – 2008.

40. OBRESTNE MERE NA DESETLETNE DRŽAVNE OBVEZNICE - 1

41. OBRESTNE MERE NA DESETLETNE DRŽAVNE OBVEZNICE - 2

42. 5. PRILAGODLJIVOST CEN IN PLAČ prilagodljivost nominalnih cen in plač med državami in znotraj držav, ki sestavljajo denarno unijo prepreči pojav brezposelnosti v eni in inflacije v drugi članici ali regiji , kar zmanjša potrebo po prilagoditvah nominalnega deviznega tečaja če so cene in plače neprilagodljive, je prilagodljivost na realni ravni mogoče i doseči s prilagoditvami deviznega tečaja  v takem primeru vključitev v denarno unijo pomeni izgubo kratkoročnega mehanizma prilagajanja DEJANSKO PRILAGAJANJE PLAČE: nizka raven prilagajanja navzdol (po raziskave je manj kot 1 % od 47 mio delavcev doživelo znižanje plač (Babecký et al, 2009, od začetka krize do leta 2009: znižanje plač doletelo le 1,8 % delavcev, medtem ko je pri 32 % delavcev prišlo do zamrznitve plač (Rõõm & Messina , 2009) CENE: določena raven prilagodljivosti obstaja, vendar bi jo bilo treba izboljšati: nizka inflacija zmanjšuje stroške prilagajanja cen

43. PODOBNOST STOPENJ INFLACIJE • vzroki razlik v stopnjah inflacije: • razlike v razvoju • razlike v institucijah trga dela • razlike v ekonomskih politikah • različne preference • vztrajajoče razlike v stopnjah inflacije med državami lahko povzročajo zunanja neravnovesja • če so stopnje inflacije podobne, ostajajo stabilni tudi pogoji menjave, kar olajša doseganje uravnovešenega tekočega računa in zmanjša potrebo po prilagajanju deviznega tečaja (Fleming, 1971) • razlike v inflaciji niso vedno problematične (Balassa-Samuelsonov učinek; države v “dohitevanju”)

44. INFLACIJA Vir: Brunnermeier, 2010.

45. INFLACIJA Opomba: Mesečne stopnje inflacije, preračunane na letno raven. Vir: Eurostat.

46. STANDARDNI ODKLON MESEČNIH STOPENJ INFLACIJE

47. 6. POLITIČNI KRITERIJI USKLAJENOST PREFERENC • politična volja za integracijo predstavlja najpomembnejši pogoj za uvedbo skupne valute • olajša spoštovanje skupnih zavez, sodelovanje na področju različnih ekonomskih politik, spodbuja institucionalne povezave • podobne preference glede inflacije in brezposelnosti so ključne za doseganje uspeha • solidarnost in transferi

48. INDEKS INSTITUCIONALNE INTEGRACIJE EGS-6 I=100  maksimalna integracija; Balassova klasifikacija (1961). Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 9.

49. SOLIDARNOST OB FINANČNI KRIZI Evropski stabilizacijski mehanizem, maj 2010 - medvladni sporazum  ustanovitev European Financial Stability Facility (EFSF): delniška družba, delničarji: države članice z evrom; registrirana v Luksemburgu; Slovenija delničarka od decembra 2010 (finančna jamstva sodelujočih držav) naj bi zagotavljal stabilnost v naslednjih treh letih julij 2011: - ustanovitev trajnega kriznega mehanizma (European Stability Mechanism)  delovati naj bi začel predvidoma sredi leta 2013 (pogoj: ratifikacija v vseh članicah EA) povečanje posojilnega potenciala EFSF na 440 mrd € PROBLEM: širitev krize iz Grčije na osrednje (t.i. core) države (Italija…) sredstva ne zadoščajo za reševanje velikih držav 29.11. 2011: delno zavarovanje tveganj, delno jamstvo (20 %) za državne obveznice ranljivih članic evrskega območja - Uredba ES/407/2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (sredstva zagotavlja Unija)

50. JE EMU OPTIMALNO DENARNO PODROČJE? STOPNJA EKONOMSKE ODPRTOSTI  DA, se povečuje DIVERZIFIKACIJA IN PODOBNE STRUKTURE PROIZVODNJE IN POTROŠNJE  DA MOBILNOST DELA  NE INTEGRACIJA FINANČNEGA TRGA  se povečuje PRILAGODLJIVOST CEN IN PLAČ  NE PODOBNOST PREFERENC  ?? TRANSFERJI  NE SOLIDARNOST  ??