1 / 26

PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA. STRUKTURA BDP V 2009. EMU EU27 Slovenija BDP ( mrd €) 8963 11790 35,1 Dodana vrednost Kmetijstvo 1,6 1,7 2,1 Industrija 20,7 20,6 22,4 Storitve 77,7 77,4 75,5 Dohodki Plače 49,4 50,0 53,1

presley
Download Presentation

PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013-2014

  2. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA

  3. STRUKTURA BDP V 2009 EMU EU27 Slovenija BDP (mrd €) 8963 11790 35,1 Dodana vrednost Kmetijstvo 1,6 1,7 2,1 Industrija 20,7 20,6 22,4 Storitve 77,7 77,4 75,5 Dohodki Plače 49,4 50,0 53,1 Bruto dobički 39,3 38,6 35,0 Posredni davki 11,2 11,4 12,0 Uporaba - Osebna poraba 57,7 58,4 55,4 Javna poraba 22,1 22,4 20,3 Investicije 18,9 18,2 23,0 Izvoz 36,3 36,5 58,1 Uvoz -35,0 -35,6 -56,8

  4. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA • pomanjkanje hrane v obdobju po 2. sv. vojni • Francija vztrajala pri vključitvi CAP (Common Agricultural Policy) v Pogodbo o EGS (zanje enakega pomena kot za ZRN industrija) • 1962: začetek CAP • poglavje Kmetijstvo in ribištvo (38. - 44. člen PDEU); vsebina poglavja pretežno nespremenjena kljub velikim spremembam na področju kmetijstva • izven primarne zakonodaje: spremembe in intenzifikacija regulacije • včasih: delovno intenzivna panoga  danes: kapitalsko intenzivna panoga • 1957: 14 mio kmetov v EGS-6  2004: 10,5 mio kmetov v EU-25 • delež izdatkov za hrano upadel (Engelova zakonitost): • 40 % (1960, EU-6)  15 % (2007, EU-15) • z rastjo ponujenih količin cene hitro padajo • Produktivnost = hektarski donos * velikost posestev • Nizozemska Nizozemska Češka • intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo

  5. CILJI IN RAZVOJ SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (39. člen PDEU) • 1962: začetek CAP (SKP) • proučitev zgodovinskega razvoja kmetijske politike nujna za razumevanje sedanjega stanja na tem področju • povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti dela • s tem zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom • stabilizirati trge • zagotoviti redno preskrbo • zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah, • EGS: neto uvoznica hrane (1962)  neto izvoznica hrane (konec sedemdesetih)

  6. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA (40. člen PDEU) • UKREPI • uravnavanje cen • pomoč pri proizvodnji in trženju raznih proizvodov • ukrepi za skladiščenje in prenos zalog • skupni mehanizmi za stabiliziranje uvoza ali izvoza • OBLIKE SKUPNE UREDITVE KMETIJSKIH TRGOV (40. člen PDEU) • skupna pravila konkurence • obvezujoča uskladitev različnih nacionalnih tržnih ureditev • evropska tržna ureditev

  7. CILJI IN POSLEDICE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE CILJI višje in stabilne cene hrane večji obseg produkcije višji prihodki evropskega proračuna (carine) RAZLOGI presenetljivo, potrošniki (na začetku) ne ugovarjajo višjim cenam hrane: - hitra rast dohodkov v primerjavi z rastjo cen - spomin na pomanjkanje in racioniranje hrane - sočustvovanje s kmeti POSLEDICE “zelena revolucija”  porast produktivnosti, premik S v desno zagotovljene cene  dodatna spodbuda investicijam v kmetijsko proizvodnjo proizvodnja raste precej hitreje kot potrošnja velik porast ponudbe kmetijskih pridelkov

  8. PREMIK KRIVULJE PONUDBE V DESNO • presežna ponudba (k2k3) • potreben odkup hrane v obsegu k2k3  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  9. SISTEM PRILAGODLJIVIH CARIN (1962-1992) T1 cw1 / (cw1 + T1) T k1 k2 k3 k4 Vir: Baldwin & Wyplosz , 2009.

  10. PROBLEMI KMETIJSKE POLITIKE V EU kopičenje zalog  nujen odkup  proračunske težave, kopičenje odkupljenih pridelkov dumpinška prodaja na svetovnem trgu (škodi izvoznikom drugih držav) zmanjševanje števila kmetij in kmetovalcev intenzivno kmetovanje, slabi bivanjski pogoji živali, okoljski problemi VPLIV NA SVETOVNI TRG dumping do leta 1994 za kmetijske produkte ni prepovedan svetovne cene padejo, koristi uvoznicam hrane prizadete druge izvoznice hrane (Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, ZDA…)

  11. NETO UVOZNICA  NETO IZVOZNICA  Baldwin & Wyplosz 2006 The Economics of European Integration, 2nd Edition

  12. TEŽAVNOST REFORMIRANJA CAP kmetje: manj kot 5 % celotne populacije veliki kmetje: - velika politična moč - veliki finančni interesi specializacija za področja, ki prinesejo največ denarja 1980 - poskusi uvedbe kontrole ponudbe  brez uspeha 1986 - proizvodne kvote za posamezne proizvode 1992 - MacSharryeve reforme (posledica pritiskov trgovinskih partneric EU; nujna za izpeljavo Urugvajskega kroga pogajanj v okviru WTO) znižanje cen na raven svetovne cene uvedba neposrednih plačil kmetom: - subvencijo dobi lastnik (ne obdelovalec) - subvencija le, če je zemlja obdelana - odprava odkupa presežkov - subvencije za zmanjšanje površin

  13. PREMIK K NEPOSREDNIM PLAČILOM  Baldwin & Wyplosz 2006 The Economics of European Integration, 2nd Edition

  14. NADALJNJE REFORME IN ŠIRITEV EU 1999: priprava CAP na vzhodno širitev  signal pristopnicam, da EU ne bo financirala ekspanzije njihovega kmetijstva zmanjšanje deleža CAP v proračunu EU 2002: skupne subvencije CAP se omejijo od 2007 do 2013 se povečujejo realno največ 1% letno subvencije kmetom v novih članicah se v letu 2004 omejijo na 25% subvencij kmetom v EU-15, subvencije se postopoma izenačujejo do leta 2013 2003: leta 2001 obljuba EU o liberalizaciji kmetijskega trga Cancun (WTO): EU predstavi predlog reforme izvedba reforme 2004-2007 številne sektorske reforme (vpliv lobijev močan)

  15. 2004: - EU-15: 7,8 mio kmetov, nove članice: 3,8 mio kmetov 2005: 330 mrd. plačil kmetom 12,6 mio zaposlenih v kmetijstvu v povprečju več kot 26.000 € na osebo večino denarja dobijo veliki lastniki zemljišč: 70 % denarja dobi 10 % oseb TRENUTNA UREDITEV dvostebrna struktura: - direktna plačila in zaščita cen - razvoj podeželja povečeval naj bi se pomen drugega stebra (zlasti v novih članicah)

  16. PRVI STEBER shema enotnega plačila: temelji na zgodovinskih plačilih v EU-15 plačila na hektar v novih članicah omejena z nacionalnimi zgornjimi mejami, opredeljenimi v pridružitvenih sporazumih tržni ukrepi (predstavljajo varnostno mrežo, ki se aktivira ob močnem upadu cen) pogoj izpolnjevanja okoljskih predpisov, predpisov o varnosti hrane in zaščiti živali izjeme in posebne reforme v sektorjih: sladkor (EU izgubila spor pred WTO), zelenjava, vino…

  17. DRUGI STEBER: RAZVOJ PODEŽELJA Programi drugega stebra: spodbude izboljševanju kvalitete kmetijskih proizvodov in proizvodnega procesa spodbude za prilagajanje novim standardom (okoljskim, poklicnim, varstvo živali ipd.) Kmetijski svetovalni sistem – pomoč pri modernizaciji sektorja izboljšanje položaja živali nad raven, ki jo zahtevajo sprejeti standardi izboljševanje konkurenčnosti kmetijstva okoljsko prijazno, sonaravno kmetovanje izboljševanje kvalitete življenja na podeželju FINANCIRANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV: zmanjšanje enotnih plačil iz 1. stebra razporeditev sredstev v pristojnosti članic

  18. GIBANJE IZDATKOV ZA KMETIJSKO POLITIKO 1980-2020

  19. OCENA KMETIJSKE POLITIKE Z VIDIKA CILJEV, ZAPISANIH V 39. ČLENU PDEU - 1 MOŽNI PROBLEMI INDUSTRIJSKE (tudi KMETIJSKE) POLITIKE: interesne skupine industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno korist preprečuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala ustvarjatržne distorzije povzroča negativne eksternalije nižanje cen  manj produktivni proizvajalci morajo zapustiti trg cenovna spodbuda, neposredna plačila  slabše produktivni proizvajalci ostanejo  vpliv na produktivnost je negativen

  20. DOHODKI IN STABILIZACIJA TRGA • DOHODKI V KMETIJSTVU • dohodek v kmetijstvu je višji kot brez spodbud • relativno (v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami) se ni pomembneje spremenil • povečali so se zlasti dohodki lastnikov zemljišč • dohodki kmetovalcev v veliki meri odvisni od višine najemnin • STABILIZACIJA TRGA • prejšnja ureditev: • - cene stabilizirane • - dohodki niso stabilizirani  še bolj odvisni od letine • - slabo letino na prostem trgu kompenzira porast cen • spodbude povečale ponudbo v normalnih okoliščinah • spodbude ne zagotavljajo nujno ustrezne oskrbe v kriznih razmerah (naravne nesreče, vojne, trgovinski konflikti) • na začetku predstavlja breme za potrošnike • spremembe v zadnjih letih to breme zmanjšujejo

  21. RAZMERJE MED POVPREČNIM DOHODKOM V KMETIJSTVU IN POVPREČNIM DOHODKOM V GOSPODARSTVU Vir: Latruffe & Le Mouël, 2006, SURS.

  22. OSTALI PROBLEMI plačila deloma ostajajo (posredno) vezana na obseg proizvodnje industrijsko kmetovanje in onesnaževanje ostajata prisotna socialna neenakost: - kmetje dobijo le polovico podpore; večina gre dobaviteljem – proizvajalcem semen, gnojil, škropiv ipd. oziroma lastnikom, ki niso kmetje - največ koristi imajo veliki kmetje (lastniki zemlje) - večji prejemniki subvencij v Sloveniji: http://www.scribd.com/doc/31710877/Top-10000

  23. KMETIJSKE SUBVENCIJE Velikost subvencija število kmetij % kmetij % plačil v ha na kmetijo 0-1.25 €405 2397630 53.76% 4.3% 1.25-2 €1593 380800 8.54% 2.7% 2-5 €3296 726730 16.30% 10.7% 5-10 €7182 409080 9.17% 13.0% 10-20 €13989 303500 6.81% 19.0% 20-50 € 30098 184100 4.13% 24.8% 50-100 € 67095 41700 0.94% 12.5% 100-200 €133689 10720 0.24% 6.4% 200-300 €241157 2130 0.05% 2.3% 300-500 €376534 1270 0.03% 2.1% Nad 500 €768333 610 0.01% 2.1%

  24. PORAZDELITEV KMETIJSKIH SUBVENCIJ

  25. PREDVIDENE SPREMEMBE IN CILJI Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem (COM(2010) 672 konč.) ohrani se dvostebrna struktura: - 1. steber: bolj zelen, bolj pravičen - 2. steber: bolj usmerjen h konkurenčnosti in inovacijam, podnebnim spremembam in okolju CILJI vitalna proizvodnja hrane,- stabilen dohodek kmetij- konkurenčnost sektorja, krepitev njegovega deleža v prehranski verigi - lajšanje težav na nerazvitih območjih trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb - zelena rast - okoljske javne dobrine- odzivanje na podnebne spremembe uravnotežen teritorialni razvoj - spodbujanje diverzifikacije - spodbujanje strukturne raznolikosti kmetijskih gospodarstev

  26. PREDVIDENI INSTRUMENTI neposredna plačila: - podpora osnovnega dohodka, določitev zgornjega praga - “zelena” komponenta - podpora malim kmetovalcem - podpora območjem z naravnimi ovirami tržni ukrepi - racionalizacija in poenostavitev razvoj podeželja - konkurenčnost kmetijstva - trajnostno upravljanje naravnih virov - uravnotežen teritorialni razvoj

More Related