PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013-2014

2. POLITIKA KONKURENCE, EKONOMIKA INTERVENCIJE

3. obravnava in odstranjuje motnje konkurence (kot je npr. zloraba tržne moči), “osvobajanje”tržnih sil ?? najti mora ravnotežje med dvema nasprotujočima si tendencama: - zniževanjem stroškov zaradi koncentracije (ekonomija obsega) - povečevanjem možnosti nastanka in zlorabe monopolnega položaja zaradi koncentracije POLITIKA KONKURENCE

4. KONKURENCA proces, ki nastaja s spopadom interesov gospodarskih subjektov, ki lahko na trgu nadomestijo drug drugega; pogoji za obstoj konkurence: - obstajajo gospodarski subjekti z jasnimi motivi pojavljanja na trgih (čim večji dobiček oziroma porabniško zadovoljstvo) - kupci (prodajalci) morajo biti vsaj delno sposobni nadomeščati drug drugega na trgu, na katerem delujejo Določitev tržnega stanja število ponudnikov in povpraševalcev možnost pristopa novih ponudnikov in povpraševalcev na trg obstoj in popolnost substitutov gibljivost ponudnikov in povpraševalcev

5. TRŽNA STANJA GLEDE NA ŠTEVILO PONUDNIKOV OZIROMA POVPRAŠEVALCEV

6. MERILA KONCENTRACIJE • koeficient K5 ,%: 0 < K5 ≤100 • Herfindahl-Hirschmannov indeks (HHI), %: 0 < HHI≤ 10000 1000 ≤ HHI<1800  zmerna koncentracija* HHI >1800  visoka koncentracija .

7. PRAVO EU konkurenca (ki presega nacionalne okvire): ekskluzivna pristojnost EU dva vidika: - združitve in prevzemi, - protikonkurenčno obnašanje obstoječih subjektov; utemeljitev za postavitev konkurenčne politike na raven EU: - negativni učinki subvencij ene članice na industrijo druge članice - za ohranitev politične podpore povezovanju nujno vzdrževanje “fair play”-a Zaščita pred: 1. ravnanji domačih gospodarskih subjektov (101.-102. člen PDEU) 2. dejanji države (106.-108. člen PDEU) 3. zunanjo (nepošteno) konkurenco (207. člen PDEU)

8. 1. PROTIKONKURENČNA RAVNANJA DOMAČIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA tržnega položaja  oblikovanje MONOPOLA prepoved vseh sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj, ki bi lahko prizadela trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu (101. člen PDEU) zlasti so prepovedani sporazumi, ki: (a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja; (b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe; (c) določajo razdelitev trgov in virov nabave; (d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj; (e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.

9. V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe o prepovedi ne uporabljajo za: sporazume ali skupine sporazumov med podjetji, sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj, in usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki: (a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; (b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.

10. MONOPOL premalo ponudnikov (en sam), otežen vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost povpraševalcev RAZLOGI ZA NASTANEK - majhno povpraševanje v primerjavi z obsegom produkta, ki minimizira povprečne stroške (lahko povsem tehnološko vprašanje; naravni monopol) - dogovor podjetij o znižanju obsega proizvodnje s ciljem zvišanja cen in dobička (kartel) PROBLEM: zloraba monopolnega položaja POSLEDICE MONOPOLA monopolni ponudnik lahko vpliva na tržno ceno ponudnik izenačuje svoje mejne stroške in mejne dohodke  maksimalen dobiček v monopolu je produkcija manjša, cena pa višja kot v popolni konkurenci monopol zmanjšuje blaginjo in ne izgine sam zmanjšuje učinkovitost ne pospešuje inovativnosti

11. UČINKI MONOPOLA c c1 PROIZVODNI UČINEK: k2k1 PRENOS POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA (DISTRIBUCIJSKI UČINEK) MRTVA IZGUBA

12. ODLOČITVE O ZDRUŽITVAH IN PREVZEMIH V ZADNJIH LETIH Vir: Poročilo Komisije o politiki konkurence za leto 2010.

13. DUOPOL IN OLIGOPOL obnašanje drugih tržnih udeležencev je odločilnega pomena za položaj vsakega ponudnika  TEORIJA IGER možnosti: - sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence (kartel)  oblikovanje monopola - določitev minimalne cene ali maksimalne količine - regionalna razdelitev trga ponudnik vodi samostojno prodajno politiko, pri tem se (lahko) odziva na ravnanje drugih ponudnikov - de facto kartel (usklajeno ravnanje) - cenovno/količinsko vodstvo (price/quantity leadership) lahko zloraba prevladujočega položaja - cenovna vojna (plenilske cene; predatory pricing)  lahko zloraba prevladujočega položaja

14. KARTEL sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence ko je oblikovan, lahko učinkuje kot monopolno podjetje, ki maksimira profit oblike: delitev količin bistven problem: določitev količine posameznega ponudnika vsak ponudnik je motiviran za goljufijo (želi ponuditi večjo količino od dogovorjene) geografska delitev trga

15. ŠTEVILO OBRAVNAVANIH PODJETIJ IN PRIMEROV Vir: European Commission – Cartel Statistics.

16. KAZNI ZARADI KARTELOV 1990-2011 (do 7. 12.) Vir: European Commission Cartel Statistics.

17. 106. člen PDEU: Države članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz člena 18 (nediskriminacija glede na državljanstvo) in členov 101 do 109. Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije. Komisija zagotovi uporabo določb tega člena in po potrebi na države članice naslovi ustrezne direktive ali sklepe. 107. člen PDEU: Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami. 2. PROTIKONKURENČNA DEJANJA DRŽAVE

18. UČINKI SUBVENCIJ • povečanje proizvajalčevega presežka • povečanje izdatkov države • ni vpliva na ceno potrošniški dobiček ostane enak • izguba učinkovitosti (izdatki države za subvencijo so višji od povečanja proizvajalčevega presežka) • diskriminacija tujih proizvajalcev

19. UČINKI SUBVENCIJ • BREZ SUBVENCIJ: • Ok1 – domača proizvodnja • k1k3 - uvoz • 2. SUBVENCIJE: • Ok2 – domača proizvodnja • k2k3 - uvoz • 3. OBSEG SUBVENCIJE k1 k2 k3

20. POMOČI, ZDRUŽLJIVE S SKUPNIM TRGOM Z notranjim trgom je združljivo naslednje: (a) pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo teh izdelkov; (b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki; (c) pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije, kolikor je takšna pomoč potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je ta delitev povzročila. Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi te točke.

21. POMOČI, POGOJNO ZDRUŽLJIVE S SKUPNIM TRGOM Kot združljivo z notranjim trgom se lahkošteje naslednje: (a) pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz člena 349 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj; (b) pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; (c) pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi; (d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi; (e) druge vrste pomoči, kakršne lahko Svet določi v sklepu, ki ga sprejme na predlog Komisije.

22. VRSTE IN UPRAVIČENOST POMOČI VRSTE: regionalne: manj razvita območja, njihov pomen se zmanjšuje sektorske: jeklarstvo, premogovništvo, transport, ladjedelništvo, kmetijstvo in ribištvo, v recesiji višje, v ekspanziji nižje horizontalne: njihov pomen se povečuje, sprememba prioritet: zaposlovanje, izobraževanje, R&R, okolje, majhna in srednja podjetja UPRAVIČENOST: Pomoči ustvarjajo distorzije , lahko pa je intervencija upravičena: a) pozitivne eksternalije povezane z R&R, b) negativne eksternalije povezane z onesnaževanjem okolja, c) ekonomija obsega, d) nepopolna mobilnost produkcijskih faktorjev, e) visoki stroški izstopa iz gospodarske panoge

23. DELEŽ NEKRIZNIH DRŽAVNIH POMOČI V BDP, %, 2010 Vir: SEC(2011) 1487 final.

24. DRŽAVNE POMOČI V KRIZI • FINANČNI SEKTOR: • - na podlagi člena 107/3b: • - poroštva • - dokapitalizacije • - ukrepi finančne pomoči • - ukrepi za prestrukturiranje bank v težavah • REALNI SEKTOR: • omejen znesek pomoči • subvencionirana poroštva • subvencionirana posojila

25. namenjena zaščiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinški način oziroma zaradi subvencij matične države tovrstna ravnanja prepovedana že v VI. členu GATT del skupne trgovinske politike: - 207/1 člen PDEU: Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne naložbe, doseganje enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite, na primer pri dumpingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. Uredba ES/384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti 1. člen: (1) Protidumpinška dajatev se lahko uporabi za vsak dumpinški izdelek, čigar sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo. 3. VARSTVO PRED ZUNANJO (NEPOŠTENO) KONKURENCO

26. (2) Izdelek šteje kot dumpinški, če je njegova izvozna cena pri izvozu v Skupnost manjša kot primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v običajnem poteku trgovanja, uveljavljenim za državo izvoznico. Uredba ES/597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti 1. člen: Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo. 2. člen „Škoda“ pomeni, razen če ni drugače določeno, znatno škodo za industrijo Skupnosti, grožnjo znatne škode za industrijo Skupnosti ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije in se razlaga v skladu z določbami člena 8.