120 likes | 497 Views
ZAKONSKI ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA, OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA IN PRAVNA KVALIFIKACIJA. doc. dr. Liljana Selinšek (sreda, 29.10.2008). OPIS KAZNIVEGA DEJANJA – ZAKONSKI ZNAKI.
E N D
ZAKONSKI ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA, • OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA IN • PRAVNA KVALIFIKACIJA doc. dr. Liljana Selinšek (sreda, 29.10.2008)
OPIS KAZNIVEGA DEJANJA – ZAKONSKI ZNAKI • Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izražen zakonski dejanski stan oziroma “bit kaznivega dejanja”. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoče določeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oziroma ga subsumirati pod določen zakonski opis kaznivega dejanja. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja. • Primer: iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po 216. členu KZ oziroma po prvem odstavku 210. člena KZ-1*je mogoče razbrati naslednje zakonske znake: • tuje vozilo; • motorno vozilo; • protipravna uporaba; • namen protipravne uporabe za vožnjo. Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen – to je zapor do dveh let. * Inkriminacija temeljne oblike odvzema motornega vozila v KZ-1 ostaja enaka kot v KZ; v KZ-1 pa je dodan tretji odstavek, ki vsebuje kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja!
OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA Ločimo štiri oblike kaznivih dejanj: • TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE • KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE • PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE • DELICTUM SUI GENERIS Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja (tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno vsebovane v prvem odstavku člena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipične in povprečne primere tega kaznivega dejanja. Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih lažje in je zato zanj zagrožena tudi milejša kazen.
Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih težje in je zato zanj zagrožena tudi strožja kazen. Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilčev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! POZOR!Od kvalificiranega kaznivega dejanja je potrebno ločevati kazniva dejanja, kvalificirana s hujšo posledico!! • Delicumsuigeneris (tudi “delikt svoje vrste” oziroma posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje, pri katerem je eden ali več zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja določnih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugačno naravo ali drugačen pomen. ! Za preverjanje razumevanja snovi: Analizirajte oblike kaznivega dejanja zatajitve iz vseh odstavkov 208. člena KZ-1!
RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA • Privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja ter delictasuigenerisso SPECIALNE OBLIKE temeljnega kaznivega dejanja. • lexspecialisderogat legi generali! • če so izpolnjeni zakonski znaki katerekoli specialne oblike, bo pravna kvalifikacija kaznivega dejanja zajela le to obliko!
PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJA= • katero kaznivo dejanje ustreza dejanskemu stanjuprimera oziroma • pod kateri zakonski opis kaznivega dejanja lahko subsumiramo dejansko stanje primera • sestava pravne kvalifikacije: • ČLEN + • (če vsebuje tipična kazenskopravna norma odstavke) ODSTAVEK + • (če vsebuje odstavek tudi točke) TOČKA + • PREDPIS, v katerem je uzakonjeno kaznivo dejanje (trenutno sta v stranski kazenski zakonodaji uzakonjeni le dve kaznivi dejanji, večina kaznivih dejanj pa se nahaja v posebnem delu KZ oz. KZ-1) Primera: • “A s strelnim orožjem umori B-ja” – umor po 1. odstavku 127. člena KZ (= 127/I KZ) oziroma po novem uboj po prvem odstavku 115. člena KZ-1 (=115/I KZ-1) • “A s strelnim orožjem umori B-ja medtem ko ta spi” – umor na zahrbten način po 1. točki 2. odstavka 127. člena KZ (= 127/II-1 KZ) oziroma po novem umor po prvi točki 116. člena KZ-1 (= 116/1 KZ-1) • POZOR: v določenih primerih je treba v pravno kvalifikacijo dejanja vključiti tudi institute splošnega dela KZ! Primer: • “A strelja na B-ja z namenom odvzeti mu življenje, a zgreši” – poskus kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ (= 127/I v zv. s čl. 22 KZ) oziroma po novem poskus kaznivega dejanja uboja po 1. odstavku 115. člena KZ-1 (= 115/KZ-1 v zv. s čl. 34 KZ-1)
Pravno okvalificirajte spodnja dejanja (uporabite KZ-1): Primer 1 • A je v trgovini opazil, da je B odložil denar, ki mu ga je vrnila blagajničarka, na pult poleg kupljenih stvari, ki jih je zlagal v vrečko. Ko se je B nekoliko obrnil stran, je A naglo pograbil denar in izginil. S tem je B – ja oškodoval za 35 EUR. Kakšna je pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Primer 2 • A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B –jem. Ko je B zlagal stvari na pomični pult, mu je A iz žepa izmaknil denarnico in pobegnil. V denarnici je bilo poleg vseh dokumentov tudi 35 EUR. Katero kaznivo dejanje je storil A? Primer 3 • A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B –jem. Ko je B nameraval iz moške torbice vzeti denarnico in plačati kupljene stvari, mu je A iztrgal torbico iz rok in pobegnil proti izhodu. V torbici je bila poleg dokumentov še denarnica s 35 EUR. Pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Primer 4 • A je v trgovini počakal tako dolgo, da je bila ena od blagajn prosta strank. Pristopil je k blagajničarki, ji naslonil manjši, a oster nož na vrat ter zahteval, naj odpre blagajno. Blagajničarka je to storila, nakar je A pograbil šop bankovcev in pobegnil. A si je na ta način prisvojil 535 EUR. Katero kaznivo dejanje je storil A? Primer 5 • A je v trgovini na blagajni izkoristil nepazljivost blagajničarke, ki se je sklonila pod pult po ovoj cigaret in iz odprtega predala blagajne pograbil šop bankovcev ter stekel proti izhodu. To je opazil varnostnik, ki je stekel za A –jem. Ko ga je ujel, se je A sunkovito obrnil, udaril varnostnika s pestjo v obraz in še hitreje stekel stran. Razen podplutbe varnostnik ni utrpel nobene poškodbe. A si je na ta način prisvojil 535 EUR. Katero kaznivo dejanje je storil A? Primer 6 • A je v trgovini na tleh zagledal bankovec za 50 EUR. Pobral ga je in vtaknil v žep, nato pa odšel iz trgovine. Ali je A s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kakšnega kaznivega dejanja? Če da, katerega?
Kaj pa porečete na tole? Primer 7 • Ali ima lastnost storilca kaznivega dejanja v spodnjih primerih kakšen vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja? • A ukrade 500 EUR svojemu prijatelju B-ju. • A ukrade 500 EUR svojemu očetu. • Blagajničarka A ukrade 500 EUR iz blagajne trgovskega podjetja, v katerem je zaposlena. • Uradna oseba A, pooblaščena za gotovinsko poslovanje s strankami, ukrade 500 EUR iz blagajne državnega organa, kjer je zaposlena. Primer 8 • Ali ima lastnost oškodovanca (žrtve) kaznivega dejanja v spodnjih primerih kakšen vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja? • A s strelnim orožjem odvzame življenje svojemu sovražniku B-ju. • A s strelnim orožjem odvzame življenje policistu neposredno potem, ko mu je ta izrekel globo zaradi prehitre vožnje. • A z namenom ogroziti ustavno ureditev RS s strelnim orožje odvzame življenje predsedniku vlade. • A s strelnim orožjem odvzame življenje obsojencu za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let.
In še malo za vajo: Primer 9 • Po razvezi zakoncev A in B je sodišče njunega mladoletnega sina C dodelilo v skrbništvo materi B, očetu A-ju pa dovolilo stike z otrokom 1x tedensko. A se s tem ni strinjal, zato je nekega dne C-ja počakal pred osnovno šolo, ki jo je ta obiskoval, in ga odpeljal v tujino, B pa sporočil, da bo sina videla šele, ko bo pristala na njegovo, torej A-jevo skrbništvo nad otrokom. • Ali so v tem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (člen 190 KZ-1) ali ugrabitve (člen 134 KZ-1)? Obrazložite! Primer 10 • A je vlomil v trgovino na način, da je razbil ključavnico na zadnjih vratih. Iz trgovine je odnesel nekaj zavojev cigaret in steklenico žgane pijače, vse skupaj v vrednosti 250 EUR. • Ali je A v tem primeru izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po členu 204/II KZ-1 (mala tatvina) ali kaznivega dejanja velike tatvine po členu 205/I-1 KZ (vlomna tatvina)? Obrazložite!