ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (I. del)

1. ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (I. del) doc. dr. Liljana SELINŠEK OGKP, predavanje, 14.04.2009 Tematski sklopi: pojem pravne osebe koncepti odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pogoji odgovornosti kazniva dejanja, za katera so pravne osebe lahko odgovorne temelji odgovornosti meje odgovornosti pravne osebe OPOZORILO: prezentacija ni študijsko gradivo, ampak pripomoček za ponavljanje!!

2. ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVO DEJANJE • sui generis oblika udeležbe pri kaznivem dejanju • soceitas delinquere non potestse počasi, a vztrajno presega tudi v pravnih redih evropskega kontinentalnega tipa • argumenti PRO & CONTRA odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja

3. SPLOŠNO O POJMU PRAVNE OSEBE PO ZOPOKD • Zakon o odgovornosti PRAVNIH OSEBza kazniva dejanja pojma pravne osebe ne opredeljuje • splošna pravna teorija: • definicija: • “Pravna oseba je organizacija ali skupina ljudi, ki jo pravni red priznava kot nosilca pravic in obveznosti.” • “Pravna oseba je na določen namen vezano premoženje ali skupina posameznikov, ki ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta.” • delitev pravnih oseb: • pravne osebe javnega prava, • pravne osebe zasebnega prava.

4. ZOPOKD: • omenja, a ne definira:domače pravne osebe in tuje pravne osebe. ZMZPP:za opredelitev pravnega položaja pravne osebe se uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada* (to je država ustanovitve ali izjemoma država dejanskega sedeža); ZGD-1: tuje podjetje je tisto, ki ima sedež zunaj Republike Slovenije (zakon loči tuja podjetja iz ES in tuja podjetja iz tretjih držav). Položaj podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada.* Najprimernejše za ZOPOKD: • domača pravna oseba: sedež v RS; • tuja pravna oseba: sedež zunaj RS, dejavnost opravlja v RS. Pozor: podružnice tujega podjetja niso pravne osebe! * PROBLEM: pravni redi niso enotni pri podeljevanju pravne subjektivitete sicer enakovrstnim subjektom!

5. POJEM VODSTVENIH IN NADZORNIH ORGANOV PRAVNIH OSEB • raznolikost notranjih struktur v pravnih osebah vprašanje, kateri so vodstveni oziroma nadzorni organi ni vedno enostavno različni poziciji! • Kriterij za opredeljevanje vodstvenih in nadzornih organov: • usmerjanje delovanja pravne osebe k uresničevanju njenih interesov in ciljev– to je lahko: • zastopanje pravne osebe • pooblastilo za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe • pooblastilo za izvajanje nadzorstvene funkcije v pravni osebi kombinacija zakona in aktov pravne osebe Pozor:vodstveni in nadzorni organi pravnih oseb so pogosto kolektivni (veččlanski), kar terja posebno pozornost pri presojanju temeljev iz 4. člena ZOPOKD.

6. GOSPODARSKE DRUŽBE • ZGD-1: gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zakon loči: • OSEBNE GOSPODARSKE DRUŽBE: • družba z neomejeno odgovornostjo • komanditna družba • dvojna družba • tiha družba / edina gospodarska družba, ki NI pravna oseba! / • KAPITALSKE GOSPODARSKE DRUŽBE: • družba z omejeno odgovornostjo • delniška družba • komanditna delniška družba • evropska delniška družba

8. ZAVODI • ZZ: zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, ki so neprofitne. Zavod je lahko pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava (v slednjem primeru je to javni zavod)! • Organi zavoda: • svet zavoda (funkcija upravljanja, kolektivni organ) / vodstveni in nadzorni organ / • direktor (funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ) / vodstveni organ / • opcijsko: strokovni vodja in strokovni svet / status razviden iz aktov zavoda /

9. USTANOVE • ZU: ustanova je na določen namen vezano premoženje, pri čemer mora biti ta namen splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Ustanova je pravna oseba zasebnega prava. • Organi ustanove: • uprava (funkcija upravljanja in zastopanja, kolektivni organ) / vodstveni organ / • akt o ustanovitvi ustanove lahko določa tudi druge organe / status je razviden iz tega akta /

10. DRUŠTVA • ZDru-1: društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. • Organi društva: • zbor članov (funkcija upravljanja, kolektivni organ) / vodstveni in nadzorni organ / • zastopnik društva (funkcija zastopanja, individualni organ) / vodstveni organ / • temeljni akt društva lahko določa tudi druge organe / status je razviden iz tega akta /

11. JAVNI SKLADI • ZJS-1:Javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju. Ustanovijo ga lahko država, pokrajina ali občina, in sicer za spodbujanje razvoja na določenem področju, za izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja, za poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja, za upravljanje nepremičnin ustanovitelja, za spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud, ipd. • Organi javnega sklada: • nadzorni svet (funkcija nadzora, kolektivni organ) / nadzorni organ / • direktor (funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ) / vodstveni organ / Pozor: (javni) sklad kot pravna oseba≠investicijski sklad (ta sklad ni pravna oseba, ampak podjem, ki se lahko oblikuje kot vzajemni sklad ali pa kot investicijska družba!)

12. ZADRUGE • ZZad:zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. • Organi zadruge: • občni zbor (najvišji organ, kolektivni organ) / vodstveni in nadzorni organ / • predsednik zadruge oziroma upravni odbor (izvršni organ, individualni oziroma kolektivni organ) / vodstveni organ / • direktor zadruge (opcijski organ, individualni organ, funkcija poslovodstva) / vodstveni organ / • nadzorni odbor (kolektivni organ, nadzorna funkcija) oz. preglednik, če ni nadzornega odbora / nadzorni organ /

13. MOŽNI KONCEPTI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA • kazenska odgovornost ali odgovornost za kazniva dejanja? • Pravne osebe se spoznajo za ODGOVORNE (in NE za KRIVE!!!) • Pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pač pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju • Koncepti odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja – primerjalno pravni vidik: • model objektivne odgovornosti • model odgovornosti po organih • model avtonomne odgovornosti ZOPOKD – nejasen koncept!

14. SISTEMSKI VIDIKI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KD V NAŠEM PRAVU • načelo zakonitosti! • Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne odgovarjajo za kazniva dejanja (možen je tudi izvzem drugih pravnih oseb)! • Pravne osebe lahko odgovarjajo le za kazniva dejanja, ki so izrecno našteta v 25. in 43. členu ZOPOKD! • Temeljno pravilo: akcesorna odgovornost pravne osebe (pravna oseba je za kaznivo dejanje odgovorna POLEG storilca) • Trije osnovni koraki pri ugotavljanju odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje v konkretnem primeru: 1.) ali je storilec (fizična oseba) storil kaznivo dejanje, za katerega pravna oseba lahko odgovarja (25. in 43. člen ZOPOKD); 2.) ali obstaja formalni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. člen ZOPOKD); 3.) ali obstaja materialni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. člen ZOPOKD).

15. TEMELJI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA • FORMALNI TEMELJI: • kaznivo dejanje je izvršeno V IMENU pravne osebe; • kaznivo dejanje je izvršeno V KORIST pravne osebe; • kaznivo dejanje je izvršeno NA RAČUN pravne osebe. • MATERIALNI TEMELJI • kaznivo dejanje pomeni izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve vodstvenih in nadzornih organov pravne osebe; • vodstveni in nadzorni organi pravne osebe so vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje; • pravna oseba pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem (ZOPOKD-B!); • vodstveni in nadzorni organi pravne osebe so opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev. ODGOVORNOST PRAVNE OSEBE = (vsaj en) FORMALNI + (vsaj en) MATERIALNI TEMELJ ODGOVORNOSTI

16. MEJE ODGOVORNOSTI PRAVNE OSEBE ZA KAZNIVO DEJANJE • LIMITIRANA AKCESORNOST – možna je samostojna (principalna) odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje: • ČE storilec ni kriv ali če je dejanje storil pod vplivom sile ali grožnje pravne osebe; • ČE zoper storilca ni mogoče uvesti oziroma izvesti kazenskega postopka iz razlogov, določenih z zakonom ali pa je bil postopek zoper njega že izveden. Za razmislek: ali je mogoče izvesti kazenski postopek zoper pravno osebo, če je storilec kaznivega dejanja (fizična oseba) neznan? • Odgovornost pravne osebe ne more izključiti odgovornosti fizičnih oseb za kaznivo dejanje. • Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, je pravna oseba odgovorna le, če so njeni vodstveni in nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev. • Če v pravni osebi razen storilca ni drugega organa, ki bi lahko vodil ali nadziral storilca, odgovarja pravna oseba za storjeno kaznivo dejanje v mejah storilčeve krivde!

17. ZA RAZMISLEK • Komunalni delavec A, ki je bil zaposlen pri podjetju B d.o.o., je nekega dne v okviru svojih zadolžitev pri delodajalcu opravljal vzdrževalna dela v jašku kanalizacije na zelo prometnem pločniku sredi mesta. Mimo je prišel njegov prijatelj T in ga povabil na pijačo. A je povabilo z veseljem sprejel. Ko ga je T opozoril, da bi bilo dobro, če bi na odprti jašek, v katerem je delal, namestil pokrov, saj lahko sicer kdo pade vanj, je A odgovoril: »Eehh, saj ljudje gledajo, kod hodijo. Če pa se kdo že spotakne, mu pa tako ne more biti hudega!« in odšel z T – jem, ne da bi s pokrovom zaprl jašek ali kakorkoli opozoril mimoidoče na odprtino. Med A – jevo odsotnostjo je po pločniku med drugim prišla tudi starejša slabovidna ženska, ki ni opazila odprtega jaška in padla vanj. Pri tem si je zlomila nogo (huda telesna poškodba). Ali lahko v tem primeru za A-jevo ravnanje odgovarja tudi njegov delodajalec B d.o.o.? Če se odločite za pozitiven odgovor, pojasnite, pod kakšnimi pogoji! • Direktor gospodarske družbe A d.o.o. je v imenu te gospodarske družbe v banki najel visoko posojilo, pri čemer je predložil ponarejene bilance stanja, ki so izkazovale visok dobiček te družbe v preteklem poslovnem letu, čeprav je družba A d.o.o. dejansko poslovala s precejšnjo izgubo. Zaradi tega tudi ni bil poravnan niti en obrok najetega posojila; denar, pridobljen s posojilom, pa je bil porabljen za nakup luksuznega službenega avtomobila in za 14 – dnevno službeno potovanje direktorja in še dveh delavcev podjetja v ZDA. Opredelite ravnanje direktorja gospodarske družbe A d.o.o. s kazenskopravnega stališča in pojasnite, ali je v tem primeru mogoče uveljavljati tudi odgovornost gospodarske družbe A d.o.o. za kaznivo dejanje (in če da, za katero kaznivo dejanje).