Vrste kloniranja

1. Vrste kloniranja • Terapevtsko kloniranje je ustvarjanje človeških bitij z namenom, da bi ustvarili zalogo embrionalnih matičnih celic za raziskave, poskuse ali gojenje kompatibilnih tkiv in organov za presaditev. • Reproduktivno kloniranje je ustvarjanje človeškega bitja z namenom, da bi ustvarili osebo.

2. Moralni zadržki do (reproduktivnega) kloniranja • Kloniranje je škodljiva reproduktivna metoda (tako za širšo skupnost kot za vpletene posameznike – starše in še zlasti otroke-klone) • Kloniranje je zdravstveno tvegano • Kloniranje ogroža človekovo dostojanstvo otroka-klona • Kloniranje je do tako ustvarjenega otroka krivično • Kloniranje ne pomaga zadovoljiti nobene pristne, legitimne človeške potrebe, ki je ne bi bilo mogoče zadovoljiti na kak drug, moralno bolj neoporečen način (zato so motivi za kloniranje sporni) • Prizadevanje znanstvenikov, da bi klonirali človeka, je izraz in dokaz človeške nadutosti (‘igranje Boga’)

3. Potencialne koristi od kloniranja Agar: (i) Kloniranje bi žalujočim staršem priskrbelo 'nadomestne otroke‘, neplodnim parom pa biološko sorodne potomce (ii) Kloniranje bi lezbijkam omogočilo, da se razmnožujejo brez moških (iii) S pomočjo kloniranja bi lahko ustvarjali t.i. rešilne otroke, potencialne darovalce organov in tkiv za druge, bolne otroke (iv) Na ta način bi si lahko vsak v obliki otroka-klona ustvaril ‘skladišče rezervnih delov’ (tj. zalogo kompatibilnih tkiv in organov za presaditev)

4. Moralno pomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki(1) Ko premišljamo o tem, ali smemo/moramo ali ne smemo storiti nekaj, kar bi radi storili ali pa nekdo pričakuje ali zahteva od nas, bi morali upoštevati vsaj naslednje: (i)Ali bom, če bom to storil, koga oškodoval, torej spravil v slabši (ali objektivno slab) položaj? (oškodovanje ali povzročanje škode) (ii) Ali bom, če bom to storil, koga prikrajšal za kaj, kar mu sicer pripada oz. do česar ima pravico? (krivičnost oz. kratenje pravic) (iii) Ali bom s svojim ravnanjem prekršil katero od svojih dolžnosti do samega sebe oz. do drugih ljudi? (neizpolnjevanje dolžnosti oz. prekršek zoper dolžnost)

5. Moralno pomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki (2) (iv) Ali bom s tem dejanjem komu delal silo, torej ravnal v nasprotju z njegovo ali njeno izraženo razumno voljo? (prisila oz. prekršek zoper avtonomijo) (v) Ali bom, če bom tako ravnal, zlorabil kako osebo, okrnil njeno dostojanstvo oz. jo obravnaval kot nekaj, kar ni, kot stvar ali predmet namesto kot osebo? (zloraba oz. krnitev dostojanstva) (vi) Ali se bo v mojem ravnanju kazala kaka moralno nezaželena značajska lastnost, hiba ali pomanjkljivost? (pregrešnost) (vii) Ali bo moje ravnanje pomanjkljivo z vidika kakega moralnega ideala ali vzora, ki ga skušam uresničevati? (nepopolnost oz. prekršek zoper moralni ideal)

6. Moralno sporne reproduktivne odločitve Ali so kateri načini/metode razmnoževanja sami po sebi moralno sporni? Oz. če že niso sporni sami po sebi, ali so morda taki zato, ker za odločitvijo zanje praviloma ali celo neizogibno stojijo bolj ali manj sumljivi vzgibi? Vzgibi za kloniranje so raznovrstni, zato bodo take tudi sodbe o kloniranju. Najpogostejši je želja po biološko oz. genetsko sorodnem potomcu – ta je značilen za primer (ii). Ta želja se nam lahko zdi trivialna, ni pa na njej nič spornega. Bolj sporni sta želja, da bi nadomestili umrlega otroka (i), in želja, da zagotovimo organe in tkiva za presaditev na smrt bolnemu otroku (iii).

7. Blaginjski preizkus Agar: vsaka reproduktivna odločitev mora prestati t.i. blaginjski preizkus. Odločitev za spočetje otroka je bila moralno pravilna/sprejemljiva, če je zanj bolje, da so ga ustvarili, kot pa da ga ne bi ustvarili. Vzgibi ali razlogi staršev za spočetje so torej po Agarju za moralno oceno njihovega ravnanja postranskega pomena. Njihova teža se bo povečala, če je res, da so nekateri razlogi oz. vzgibi staršev taki, da lahko z njihovo pomočjo bolj ali manj natančno napovemo otrokovo usodo. (iv) ne prestane blaginjskega preizkusa, (i), (ii) in (iii) pa.

8. Ali so razlogi/motivi za spočetje otroka moralno relevantni? Bolj splošno: v ozadju obsodbe spočenjanja in rojevanja 'rešilnih otrok' je naslednja intuitivna sodba, ki bi jo podpisali številni ljudje: (teza o moralni relevantnosti razlogov za spočetje oz. s tujko procreative reasons thesis, PRT): Ali je odločitev o spočetju otroka moralno pravilna ali ne, je če že ne v celoti, pa vsaj deloma odvisno od razlogov, zaradi katerih smo se odločili otroka spočeti. Intuicija podpira PRT, do razhajanja prihaja ob vprašanju, kateri razlogi za spočetje so moralno problematični in kateri ne. (ankete tako kažejo, da večina ljudi, okrog dve tretjini, spočetje rešilnih otrok odobrava, da, skratka, gledajo na reševanje človeškega življenja kot na opravičljiv razlog za spočetje.)

9. Še bolj splošno vprašanje: Ali akterjevi razlogi, motivi, namere, cilji, namen, ki ga skuša uresničiti, vplivajo na moralno sodbo o dejanju ali ne?

10. Pojem moralne relevantnosti/pomembnosti PRT je precej splošna teza, ki jo lahko razumemo vsaj na dva načina: PRTD: ali je bilo (zavestno, načrtno) spočetje in rojstvo otroka moralno pravilno ali ne, je vsaj delno odvisno od naših razlogov oz. motivov zanj. PRTZ: razlogi za spočetje in rojstvo otroka so moralno pomembni, a prej za moralno sodbo o značaju staršev kot pa za sodbo o njihovem ravnanju. Torej bo morda res, da “kdor spočne otroka izključno zaradi rešitve drugega otroka, ne more biti dober človek”, nikakor pa ne tudi, da “je narobe spočeti enega otroka, da bi rešili drugega”.

11. Moralno nepomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki (1) (i) X se mi zdi nemoralen, torej je res tak. (videz, prvi vtis, intuicija) (ii) X se mi gnusi, upira, torej mora biti nemoralen. (gnusnost, odvratnost ravnanja) (iii) X je v nasprotju z Božjo voljo, torej mora biti nemoralen. (nespoštovanje Božje volje) (iv) X je nenaraven, torej mora biti nemoralen. (nenaravnost ravnanja) (v) X je protizakonit oz. z zakonom prepovedan, torej mora biti nemoralen. (nezakonitost ravnanja)

12. Moralno nepomembne lastnosti, dejstva oz. premisleki (2) (vi) Večina ljudi X obsoja, torej mora biti nemoralen. (sklicevanje na splošno mnenje) (vii) Prevladujoča morala lokalne skupnosti, kulture, civilizacije, zgodovinskega obdobja prepoveduje X, torej je ta (vsaj za člane omenjene skupnosti) nemoralen. (sklicevanje na prevladujoč sistem norm in vrednot) (viii) Papež je X obsodil, torej mora biti nemoralen. (sklicevanje na stališče domnevne moralne avtoritete) (ix) Ta ali oni uradni dokument (etični kodeks, deklaracija, resolucija, enciklika) X obsoja, torej je X nemoralen. (sklicevanje na pravne dokumente)