Razvijanje pismenosti in “etos”, naklonjen učenju” dr. Igor Saksida

1. Razvijanje pismenosti in “etos”, naklonjen učenju” dr. Igor Saksida Ljubljana, 4. marec 2010 Ljubljan

2. »Izbrala sem fantastično pripoved Kosovirja na leteči žlici pisateljice Svetlane Makarovič, ki sem jo en teden brala skupini v vrtcu v starosti 4 – 5 let. Otrokom sem jo brala vsak dan, po eno zgodbico pred spanjem. Že na začetku so bili navdušeni nad pravljičnima junakoma Glalom in Glili, saj sta se jim zdela zelo zabavna, videli so, kako pomembno je prijateljstvo, kako pomembno je, da si pomagamo v stiski, skupaj rešujemo probleme, ki nastanejo. (….) Zelo sem vesela, da so se o zgodbicah pogovarjali tudi v času, ki ni bil namenjen za to – npr. poskušali so skladati pesmice in rime o Glalu in Glili (…). Odziv na branje je bil tako navdušujoč, da smo potem Glala in Glili še risali, oponašali njuno početje ...«

3. Glal in Glili, ko sta gledala svet na žlicah. Iz oblakov piha veter, kosovirja sta dobre volje, hiše so jima zelo všeč. (Eva)

4. S. Makarovič: Potepuh in nočna lučka (skupina otrok, starih 4 - 5 let) • “Motivacija otrok je ključni dejavnik pri našem delu, zato je bilo treba ustrezno preurediti prostor. Iz starih zaves je nastal most (kasneje šotor). Usedli smo se pod most, družbo nam je delala svetilka.(…) Nato se je prižgala še svetilka in bilo je res zanimivo.”

5. “Otroci so se vživeli v dimnik in tudi sami “puhali” dim.Potrebovali so veliko vzpodbud in tako nadaljevali zgodbico o dimniku in potepuhu: potepuh in dimnik bi se z ladjo peljala v Afriko. Tam dimniku ne bi bilo všeč, ker živijo črni ljudje in bi lahko “puhal” samo v pesek. (…) Črnci bi potepuhu pripovedovali zgodbice (nočno lučko je pozabil doma).”

6. - P. Kovač: Težave in sporočila psička Pafija (3 – 5 let): pogovor o “zaljubljenosti”, lutkovni kotiček.- S. Makarovič: Veveriček posebne sorte (5, 6 let): “Fant mi je razložil, da je tudi on veveriček posebne sorte, saj je edini med prijatelji, ki ne mara mesa. (…) Iz te razlage se je potem razvila zanimiva debata o tem, da smo tudi mi kdaj veverički posebne sorte (…): posebna sem, ker vse punce igrajo Winx, jaz pa jih ne maram; poseben sem, ker ne igram dobro nogometa (…)

10. Razvijanje pismenosti in »etos, naklonjen učenju« • Kaj lahko sklepamo iz teh primerov? • Visoke (res neverjetne?) zmožnosti otrok, • Odraz prizadevanja mentorjev za razvijanje zmožnosti, ne za njihovo »zaviranje«. • RAZVIJANJE PISMENOSTI: BISTVENA JE VLOGA »MENTORJEV PISMENOSTI«: • prepoznavanje zmožnosti in interesov otrok (ter njihovo razvijanje), • sodelovanje s kolegi in starši > individualizacija in timsko delo. (Prispevka A. Polak in A. Rot Gabrovec na simpoziju Kako naj mentor razvija bralno zmožnost posameznika. Otrok in knjiga, 76.)

11. Zakaj Finci letijo dlje? • Uspehi Fincev: »interes učencev za branje in pričakovanja staršev, učencev in učiteljev glede uspešnosti pri doseganju zastavljenih izobraževalnih ciljev oz. standardov znanja« - različni dejavniki so se zlili v »etos, ki je naklonjen učenju«. (st. 25) • Značilnosti: • šola visokih pričakovanj in kultura dosežkov, • posebna podpora manj zmožnim otrokom ter otrokom staršem z nižjim socialno-ekonomskim položajem; Finci uspejo zmanjšati razkorak med otroki bolj kot drugje. »Finci vedo, da je nezahtevna šola slaba šola.« (str. 50)

12. RAZVIJANJE PISMENOSTI Opismenjevanje – pogledi nanj: • tradicionalni (zrelostni dejavniki, manjši vpliv okolja/družine – staršem odsvetujemo,da poučujejo branje/pisanje pred vstopov v šolo) • sodobni (izkustveni dejavniki: “K dobremu obvladanju jezika, razumevanju in izražanju pripomore branje in pripovedovanje odraslih otroku ter pogovor o prebranem”; družinsko življenje in pismenost (TV, tisk, praznovanja, konjički, računalnik – L. Knaflič: Družinska pismenost v predšolskem obdobju)

13. PORAJAJOČA SE PISMENOST • Starost 5 do 7 let: »Zlata doba za razvoj jezika« (N. Potočnik): let; pomen upoštevanja otrokovih zmožnosti > spodbudno jezikovno okolje, vloga družine • besedilni svet, besedilno okolje > skupno branje: • motivacija staršev za branje otrokom (tudi v 1. triletju) in pogovor o besedilih • mentorjeva odgovornost: informiranje (priporočilni seznami) in predvidene dejavnosti ob knjigi, • preverjanje razumevanja besedila kot otrokova »pravica« (želja) • Ni neprimernih (pretežkih/prelahkih) knjig!Izogibanje (samo)cenzuri, književnost kot pogovor (Chambers, Ustvarjanje bralcev): vloga odraslih: bralce ustvarjajo bralci).

14. NAČRTOVANJE RAZVOJA PISMENOSTI IN OPISMENJEVANJA Izhodišče: Velik vpliv razvijanja predšolske pismenosti na uspehe v 2. letu sistematičnega opismenjevanja Vrtčevski kurikulum: malokonkretnih ciljev v povezavi s predopismenjevanjem; »otrok razvija predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti« > nujnost podrobnejše razčlenitve opismenjevalnih prvin: - koncept tiska (raznovrstnost gradiva, listanje po njem, smer branja, ločevanje črk od »podob«); - orientacija (npr. na računalniškem zaslonu, pobarvanke); - grafomotorika (črte, vzorčki, kocke …); ­ slušno in vidno zaznavanje (glas – črka, začetni in končni glas, slušno/vidno razčlenjevanje).

15. Pismenost/opismenjevanje kot: • Smiselna izkušnja (glasovi in črke pri raznovrstnih besedilih) – BESEDILNI SVET OTROKA – PRVOTNA IZKUŠNJA? • vznemirljiva izkušnja (ustvarjalna igra, npr. igra z medmeti), • ciljno osmišljena izkušnja (igra kot pot k dosežku) • postopek, primerljiv z drugimi državami.

16. Kompetence ob koncu šolskega leta(1. razred, OŠ Frana Milčinskega, Katinara, Trst) • Učenci: - znajo pisati črke tiskane abecede, se ukvarjajo s tehniko branja, - prepoznavajo in berejo zloge, besede in besedne zveze ter enostavne pripovedi, - razumejo zveze in odnose med glasom, črko, besedo in povedjo; vedo, da je beseda sestavljena iz črk in zlogov, vedo, da z nekaj znaki lahko sestavimo mnogo besed, - znajo ustno in pisno opisati sliko.