Konceptualne, sistemske in kurikularne rešitve: vrtci

1. Konceptualne, sistemske inkurikularnerešitve: vrtci Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in doc. dr. Urška Fekonja Peklaj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

2. Konceptualne in sistemske in rešitve 1995 objavljena Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki vključuje konceptualna izhodišča za reformo celotnega vzgojno izobraževalnega sistema, od vrtcev do izobraževanja odraslih (pripravljali strokovnjaki z univerz, raziskovalnih inštitutov, javnih zavodov strokovne recenzije). Obravnavana tudi v parlamentu.

3. Konceptualne in sistemske rešitve 1996 Osnutek in predlog Zakona o vrtcih (pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport); zakon sprejet v Državnem zboru. 1999 Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel Kurikul za vrtce. (Pripravila PKK za vrtce, potrdil NKS).

4. Bela knjiga, 1995 Ključne (nove) konceptualne rešitve: Uvedena pojma vrtec in predšolska vzgoja v vrtcu. Dve starostni obdobji (prvo: od 1 do 3 let; 2. od 3 do 6 let). Določeni strukturni kazalci kakovosti (število otrok v oddelku, razmerje odrasli/otroci v oddelku, izobrazba strokovnih delavk, velikost prostora). Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice; svetovalna služba. Različni programi v vrtcu (vključenost otrok vseh starosti, iz različnih okolij) – pravica do izbire (dnevni, poldnevni, krajši, p. v. na domu).

5. Bela knjiga, 1995 Ključne (nove) konceptualne rešitve: Vključenost otrok s posebnimi potrebami (integracija in inkluzija: prilagojen program predšolske vzgoje z dodatno strokovno pomočjo; prilagojen program predšolske vzgoje). Zasebni vrtci (vzgojni programi, ki se izvajajo po posebnih pedagoških načelih). Zbiranje in varstvo osebnih podatkov.

6. Kurikulum za vrtce,1999 Skupni nacionalni dokument (sprejet na SS) za 1. in 2. starostno obdobje. Ciljno – procesno načrtovanje. Kurikulum vključuje: cilje; načela uresničevanja ciljev; teoretsko ozadje (koncepti otroštva . Vzgoje, rutinske dejavnosti …); področja dejavnosti.

7. Kurikulum za vrtce,1999 Področja dejavnosti: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Cilji so skupni za obe starostni obdobji, primeri dejavnosti pa so napisano posebej za 1. in posebej za 2. starostno obdobje. Posebej je izpostavljena vloga odraslih.

8. Kurikulum za vrtce,1999 Še drugi kurikularni dokumenti: Navodila za delo z otroki v predšolskem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Kurikulum za prilagojeni program za predšolske otroke. Dodatek h kurikulu za vrtce na narodnostno mešanih območjih. Dodatek h kurikulu za vrtce za delo z otrroki Romov.

9. Razvojno-raziskovalno delo, svetovanje, spremljanje, evalvacija Spremljanje izsledkov raziskav in analiz (v času postopnega uvajanja kurikula in kasneje). Spreminjanje posameznih rešitev v zakonu in podzakonskih aktih. Razvoj/aplikacija nekaterih novih konceptov otroštva in vzgoje. Širše družbene spremembe: refleksija na vrtce (npr. zaposlenost žensk, deleži v vrtce vključenih otrok).

10. Bela knjiga, 2011 Nacionalna strokovna skupina (NSS) Področna strokovna skupina za vrtce (PSS za vrtce) PSS za otroke s posebnimi potrebami Strokovna skupina za financiranje Strokovna skupina za kakovost Strokovna skupina za izobraževanje strokovnih delavcev

11. Pregled rešitev Pregled Bela knjiga (1995) Zakona o vrtcih (1996), ZOFI in pregled sprememb zakonov Opredelitev problematik, za katere so evalvacijske študije in druge raziskave s področja ter strokovna praksa pokazale, da bi jih bilo potrebno prenoviti, spremeniti…

12. Srečanje z ravnatelji/cami vrtcev • Predstavitev evidentiranih problematik (npr. jezik v vrtcu, različni programi, organizacija vrtcev). • Razprava o tem, ali so evidentirane ustrezne problematike in, kako bi jih oni/one rešili. • Dopolnjevanje evidentiranih problematik.

13. Mednarodne primerjave • Vsaka PSS predlaga države za mednarodne primerjave. • NSS naredi skupen predlog držav, za katere se naredi pregled celotnega izobraževalnega sistema (Finska, Francija in Nizozemska). • PSS za vrtce vključi iz svojega predloga še Finsko, Islandijo, Norveško in Španijo (to so države s skupnim vrtcem) in Anglijo (ima zelo raznolike programe, npr. dobro organizirano mrežo igralnih skupin) za analizo predšolske vzgoje. • Pri analizi predšolske vzgoje posamezne države smo posebej pozorni na rešitve v zvezi z opredeljenimi problematikami. • Izdelamo poročila o predšolski vzgoji v posamezni državi. • Za posamezne, zlasti strukturne kazalce kakovosti (npr. vključenost otrok v vrtec, izobrazba strokovnih delavcev, število otrok v skupini, razmerje med številom otrok in odraslih oseb), pregledamo že opravljene mednarodne primerjave (npr. za države EU).

14. Domače raziskave • Zanima nas stanje v slovenskih vrtcih in mnenje različnih ciljnih skupin v zvezi z nekaterimi problematikami. • Oblikujemo 2 vprašalnika: Jezik v vrtcu(za ravnateljice, vzgojiteljice in starše otrok 2. st. obdobja ) ter Organizacija predšolske vzgoje in programi v vrtcu (za ravnateljice in starše otrok 1. in 2. st. obdobja). • Vprašalnika pošljemo v vse javne slovenske vrtce (vsak vprašalnik v polovico vrtcev). • Podrobno analiziramo odgovore vsake od ciljnih skupin na vprašanja (vrnjenih približno 80% vprašalnikov za ravnateljice in vzgojiteljice in 60% vprašalnikov za starše) in odgovore, za katere je to možno, primerjamo med posameznimi ciljnimi skupinami. • Pregled izsledkov slovenskih raziskav na področju predšolske vzgoje, opravljenih po letu 1995.

15. Oblikovanje predlogov rešitev Mednarodne primerjaveAnaliza vprašalnikov (poročila za posamezno državo, monografije tujih avtorjev o sistemu v posamezni državi)Izsledki slovenskih raziskav (po letu 1995) Uskladitev z nekaterimi skupinamiUsklajevanje na NSS (jezik, posebne potrebe, financiranje) (skupna načela, cilji) Udeležba na posvetu Predstavitev strokovnim delavkam Skupine za načela v vrtcih (predstavitev UO Skupnosti vrtcev) - predlogi in pobude 10 aktivov vrtcev iz vse Slovenije Predlogi rešitev za opredeljene problematike

16. Povratne informacije Ponovna razprava in definiranje predlogov rešitev Recenzije (strokovnjaki za predšolsko vzgojo iz akademskih krogov & strokovnjaki iz prakse) Končni predlog rešitev

17. Priprava Bele knjige, 2011 Področje predšolske vzgoje v vrtcih

18. VKLJUČENOST OTROK V VRTEC

19. Zaposlenost mam – vključenost 3-letnikov v vrtec Vir: Early childhood education and care in Europe: Tackling… (2009) (podatki veljajo za leto 2005)

20. Vključenost otrok, starih od 3 do 6 let starosti (ISCED 0) Vir: Early childhood education and care in Europe: Tackling… (2009) (podatki veljajo za leto 2005/06)

21. Trendi vključenosti otrok, starih 3 in 4 leta (od leta 2001 do leta 2006) Vir: Early childhood education and care in Europe: Tackling… (2009).

22. Vključenost otrok, starih do 3 let (obdobje 1995 – 2007): Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska Vir: OECD Family database (2010)

23. Vključenost malčkov, starih do 3 leta Vir: OECD Family database (2010) (podatki veljajo za leto 2006)

24. Vključenost otrok, starih od 1 do 6 let, v slovenske vrtce S črnima črtama sta označeni priporočili Sveta ministrov v Barceloni (za leto 2010) o vključenosti otrok do 3. leta in od 3. leta starosti v vrtec. Vir: Statistične informacije.

25. Vključenost otrok, starih od 1 do 6 let, v slovenske vrtce S črnima črtama sta označeni priporočili Sveta ministrov v Barceloni (za leto 2010) o vključenosti otrok do 3. leta in od 3. leta starosti v vrtec. Vir: Statistične informacije.

26. Vključenost glede na izobrazbo staršev Razmerja vključenih otrok glede na izobrazbo staršev (nizka : visoka izobrazba) Danska: 75 % : 70 % Švedska: 52 % : 47 % Finska: 22 % : 25 % VB: 13 % : 39 % Slovenija: 17 % : 28 % (podatki veljajo za 3-letne malčke/malčice)

27. Jezik v vrtcu

28. IZHODIŠČA: Poučevanje tujega jezika Poučevanje tujih jezikov ni del javno veljavnega slovenskega Kurikula za vrtce. Mednarodne primerjave (vključene: Finska, Francija, Nizozemska, Anglija, Islandija, Norveška, Španija in Švedska) v nobeni od držav ni poučevanje tujega jezika vključeno v kurikulum za vrtce.

29. Poučevanje tujega jezika (Key data on teaching languages, 2008)

30. IZHODIŠČA: poučevanje otrokovematerinščineinslovenščine Mednarodne primerjave (vključene: Finska, Francija, Nizozemska, Anglija, Islandija, Norveška, Španija in Švedska) večina držav posveča v okviru kurikula za vrtce in bivanja otrok v vrtcu posebno pozornost razvijanju otrokovega maternega jezika in poučevanju/učenju jezika okolja za otroke tujcev in otroke iz socialno in kulturno prikrajšanih družin (več Predšolska vzgoja in varstvo v Evropi: odpravljanje socialne in kulturne neenakosti, Eurydice, 2009)

31. Domača raziskavaVprašalnik o jezikih v vrtcu: vzorec Vprašalnik je bil poslan v 166 vrtcev. Odgovarjalo je: - 133ravnateljic/ravnateljev (80 % vrnjenih vprašalnikov), 9 izmed njih iz vrtcev na narodnostno in jezikovno mešanem področju (v 2 izmed njih poučujejo tuji jezik – ang., v ostalih le drugi jezik); - 373vzgojiteljic/vzgojiteljev (81% vrnjenih vprašalnikov), 28 izmed njih iz vrtcev na narodnostno in jezikovno mešanem področju; - 153 (42,3 %) vzgojiteljic ocenjuje, da tekoče govorijo katerega od tujih jezikov, 209 (57,7 %) jih meni, da ne. - 1281staršev (60 % vrnjenih vprašalnikov), 29 izmed njih iz vrtcev na narodnostno in jezikovno mešanem področju: - 45 (3,5 %) staršev otrok iz oddelkov 1. st. obdobja, 1087 (84,9%) staršev otrok iz oddelkov 2. st. obdobja, 138 (10,8%) staršev otrok iz kombiniranih oddelkov; - materni jezik 1226 (95,7%) otrok je slovenščina; - 803(62,7%) starši bi želeli, da bi v vrtcu, v katerega je vključen njihov otrok, potekala organizirana oblika poučevanja tujih jezikov, 231 (18%) staršev tega ne bi želeli (manjkajoči niso odgovorili).

32. Poučevanje tujega jezika v šolskih letih od 2005/06 do 2009/10glede na to, kje se vrtecnahaja(odg. ravnateljic/ravnateljev)

33. Starost otrok - učenje tujega jezika(odg. ravnateljic/ravnateljev) V šolskem letu 2009/2010 poučevanje tujega jezika poteka v 63 (47,4 %) vrtcev. Starost otrok: otroci v celotnem 1. starostnem obdobju: 1 (1,8 %); otroci v celotnem 2. starostnem obdobju (od 3 do 6): 16 (24,2 %); otroci od 4. leta dalje: 18 (27,3 %); otroci eno leto pred vstopom v šolo: 27 (40,9 %); otroci v 1. in 2. starostnem obdobju: 2 (3 %). V 22 vrtcih (34,9%) se t.j. učijo vsi otroci iz posameznega oddelka; v 40 vrtcih (63,5%) pa nekaj otrok iz posameznega oddelka(en vrtec ni odgovoril).

34. Oblike poučevanja tujega jezika(odg. ravnateljic/ravnateljev) V kakšni obliki izvajate poučevanje tujega jezika v vašem vrtcu? Odstotki so izračunani od 63 vrtcev, ki so v šolskem letu 2009/10 izvajali poučevanje tujega jezika. Ravnatelji/ce so za vsako obliko poučevanja posebej odgovarjali/e z “da” ali “ne”.

35. Kateri tuji jezik ? Kateri tuji jezik se otroci učijo v vašem vrtcu (odg. ravnateljic/ravnateljev)? Angleščino: 52 (82,5 %) Nemščino: 16 (25,4 %) Italijanščino: 6 (9,5 %) Drugo: osnovno besedišče nem., ital., hrv.: 1 (1,6 %) Kateri tuji jezik se učijo otroci iz vašega oddelka (odg. vzgojiteljic/vzgojiteljev)? Angleščino: 85 (65,4 %) Nemščino: 26 (20 %) Italijanščino: 19 (14,6 %) Esperanto: 2 (1,5 %)

36. Kateri tuji jezik(mnenjestaršev)? Kateri tuji jezik se vam zdi najbolj primeren, da bi se ga otroci učili v vrtcu? Angleščino: 1024 (79,9 %) Nemščino: 77 (6 %) Italijanščino: 58 (4,5 %) Francoščino: 1 (0,1 %) Hrvaščino: 5 (0,4 %) Pri kateri starosti, bi bilo za otroka najbolje, da bi se začel učiti tujega jezika? Od 1. leta starost: 58 (4,6 %) Od 2. leta starosti: 41 (3,2 %) Od 3. leta starosti: 243 (19,2 %) Od 4. leta starosti: 322 (25,4 %) Zadnje leto pred vstopom v šolo: 386 (30,5 %) Ne v predšolskem obdobju: 215 (17 %)

37. Primerna starost otrok(primerjava mnenj ravnateljic/ravnateljev in vzgojiteljic/vzgojiteljev) Katera starost otrok se vam zdi primerna za poučevanje tujega jezika, če bi poučevanje potekalo v vrtcu in za vse otroke?

38. Mnenja ravnateljic/ravnateljev o poučevanju tujega jezika v vrtcu Prednosti zgodnjega poučevanja t. j. za vse otroke od 3. leta starosti naprej, vključene v vrtec? - Razvoj govora v tem obdobju poteka hitro: 109 (82 %). - Tudi otroci, ki ne izražajo posebnega interesa za učenje tujega jezika, bodo tako imeli priložnost, da pridejo v stik s tujim jezikom: 107 (80,5 %). Smo del EU in je dobro, da vsak p osameznik zna čim več tujih jezikov: 98 (73,7 %). Slabosti zgodnjega poučevanja t. j. za vse otroke od 3. leta starosti naprej, vključene v vrtec? Poučevanje v zgodnjem obdobju nima neposrednega nadaljevanja v šoli: 56 (42,1 %). V vrtec niso vključeni vsi otroci, kar pomeni, da se bodo otroci pri vstopu v šolo med seboj razlikovali v znanju tujega jezika: 54 (40,9 %). Didaktika poučevanja tujega jezika za predšolske otroke še ni dovolj razvita: 31 (24 %). 50 (38,5 %) ravnateljic/ravnateljev meni, da ni slabosti zgodnjega poučevanja tujega jezika za vse otroke.

39. Mnenja ravnateljic/ravnateljev o poučevanju tujega jezika v vrtcu Ključni pogoji, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti za morebitno poučevanje tujega jezika v vrtcu? - Zagotoviti je potrebno kontinuiteto poučevanja tujega jezika na vseh ravneh izobraževanja: 113 (86,3 %). - Potrebno je zadostno število vzgojiteljic, ki bi imele certifikat o znanju jezika in didaktiki poučevanja otrok v zgodnjem otroštvu: 100 (75,8 %). - Potrebno je zadostno število vzgojiteljic, ki bi z diplomo pridobile znanje za poučevanje tujega jezika: 85 (64,4 %). Tečajna oblika kot oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu, ki je trenutno v našem prostoru najpogostejša? - Tečajna oblika, ki jo izvajajo zunanji izvajalci, ni povezana s siceršnjim dogajanjem v vrtcu: 85 (64,9 %). - Če tečajna oblika poteka v času izvajanja kurikula, so ti otroci prikrajšani za izvajanje drugih dejavnosti: 65 (49,6 %). - Tečajna oblika, ki poteka v času izvajanja kurikula, povzroča razlikovanje med otroki, ki ga zaznajo tudi oni: 65 (49,6 %).

40. Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik) • Dodatne ure za poučevanje tujega jezika so namenjene otrokom v zadnjem letu pred vstopom v šolo; dodatne ure slovenščine in materinščine za otroke, katerih slovenščina ni materinščina, paotrokomvseh starosti, ki so vključeni v vrtec. Deležni so jih v šolskem letu, v katerem so se prvič vključili v vrtec. • Dodatne ure za spodbujanje razvoja in učenja govora za otroke, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko manj spodbudnega okolja se zagotovi tako, da vrtec, ki ima specifično socialno in demografsko sestavo, dobi dodatna sredstva za bolj intenzivno delo pri spodbujanju razvoja in učenja govora otrok (velja za vse starosti otrok). Dodatne ure (dodatne dejavnosti) potekajo v času celotnega bivanja otrok v vrtcu (torej tudi v času izvajanja kurikula); izvaja jih vzgojiteljice predšolskih otrok, ki je za to delo dodatno financirana.

41. Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik) Število dodatnih ur: 2 šolskiuri na teden za poučevanje tujega jezika; 2 šolski uri na teden za poučevanje slovenščine; . (priporočljiva je delitev ure na vsaj dve enoti, npr. dvakrat tedensko 45 minut). 1 ura na teden za poučevanje materinščine otrok; 2 šolski uri na teden za spodbujanje razvoja in učenje govora za otroke iz socialno in ekonomsko manj spodbudnega okolja. Izvajanje vseh navedenih dodatnih ur jezika zagotovi država. V vrtcu se poučuje en tuji jezik, in sicer praviloma angleščina (poučuje se lahko tudi nemščina, kjer je ta jezik posebnega pomena, kar na predlog lokalnih skupnosti določi pristojno ministrstvo).

42. Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik) • Za poučevanje tujega jezika, materinščine in slovenščine za neslovensko govoreče otroke, za spodbujanje razvoja in učenje govora otrok, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko nespodbudnega okolja, bi bilo potrebno pripraviti vsebinska in metodična izhodišča, ustrezne učne pripomočke in gradiva (jezikoslovne stroke v povezavi z razvojnopsihološko, pedagoško stroko).

43. Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik) Kurikulum za vrtce: - ohranijo se področja v kurikulu (jezik, matematika, umetnost, družba, narava,gibanje); - tako pri izvajanju ciljev na področjih kurikula kot v celotnem času bivanja malčkov/otrok v vrtcu (tudi prikriti kurikul) se “okrepi” cilje in dejavnosti s področja jezika in predopismenjevanja (npr. sporazumevalne zmožnosti, pripovedovanje, imbolne pretvorbe, socialne interakcije, grafomotorične vaje).

44. Organizacija predšolske vzgoje in programi v vrtcu

45. Mednarodne primerjave Vrtci - javne vrtce najpogosteje ustanavljajo občine (lokalne skupnosti); - izvajajo celodnevni, poldnevni in krajši program (npr. Finska, Francija, Islandija, Anglija); - v večini držav delež programa plača občina/država, delež starši glede na dohodek; - odpiralni čas od 8 (npr. Francija) do 10 (npr. Islandija) ali 12 ur (npr. Finska, Anglija); - vrtci so v nekaterih državah odprti tudi zvečer, ponoči, ob vikendih (npr. Finska, Francija, Norveška) glede na potrebe staršev.

46. Mednarodne primerjave Programi, osnovani na javno zasebnem partnerstvu (celodnevni, poldnevni in krajši) • Družinsko varstvo (npr. Finska): različne oblike družinskega varstva so lahko organizirane kot zasebni ali javni oddelki, ki jih zagotavlja občina npr. zasebno varstvo na domu varuhinje (privatna varuhinja ima na svojem domu od 1 do 4 otrok); tri-družinsko varstvo (družine tvorijo »obroč varstva«); varstvo v družinski skupnosti (2 do 3 osebe izvajajo varstvo/vzgojo v skupinah 10 do 12 otrok in lahko delujejo v prostorih občine); družinsko varstvo na otrokovem domu (namenjeno otrokom s posebnimi potrebami) – zagotovljena denarna sredstva za starše otrok do treh let, ki niso vključeni v organizirano predšolsko vzgojo (javne vrtce ali druge celodnevne programe). • Varstvo na domu – organizacijo podpira večina občin na Švedskem, občine zagotavljajo prostore in varuhinjo ter prispevajo delež plačila staršev ali na Nizozemskem izvajajo neodvisne varuhinje, ki so registrirane pri uradu/agenciji za predšolsko varstvo - država sofinancira ceno programa. • Varuhinjeotrok na domu nudijo dnevne, poldnevno in krajše programe – so registrirane in akreditirane kot del mreže; morajo zadovoljiti določene standarde kakovosti, imajo redni inšpekcijski nadzor (npr. Anglija). • Vrtci, organizirani s starševsko kooperativo – več staršev najame prostore in zaposlijo eno ali več vzgojiteljic - dobijo podporo javnih sredstev (npr. Švedska).

47. Mednarodne primerjave Občasni in kratki programi za predšolske otroke • Igralne skupine v vrtcih upravlja javni sektor, neprofitne zasebne organizacije in profitni zasebni sektor (npr. Francija). Igralne skupine, ki se izvajajo pod okriljem vrtca, so sofinancirane s strani občine (40%), zasebne igralne skupine so v 95% financirane s strani staršev (npr. Nizozemska). Igralne skupine, ki jih ustanovijo neprofitne organizacije, vodijo prostovoljci, vključno s starši - delujejo preko celega šolskega leta in ponujajo tudi poldnevne programe (npr. Anglija) • Kompenzacijski in intervencijski programi namenjeniotrokom iz socialno ogroženih družin so v velikem deležu financirani s strani države (npr. Anglija, Nizozemska). • Odprti dnevni centri/odprte hiše, ki jih ustanavljajo in delno financirajo občine - zagotavljajo socialno mrežo za starše in otroke, ki so sicer v družinskem varstvu ali varujejo starši sami (npr. Finska, Francija). • Specializirani in intenzivni programi za otroke s posebnimi potrebami (npr. Nizozemska); lahko tudi v obliki igralnih skupin z ustrezno usposobljenimi strokovnimi delavci (npr. Anglija). • Igroteke, ki ponujajo organizirano igro in igrače - v njih se srečujejo otroci in odrasli. Organizirajo jih občine ali zasebniki (npr. Francija).

48. Odpiralni čas vrtca (odg. staršev) • Ali ste zadovoljni z odpiralnim časom vašega vrtca? Da: 721 (88,1 %) Ne: 16 (2 %) Deloma: 77 (9,4 %) • Kakšne so bile vaše možnosti vplivanja na to, kako je vaš vrtec določil odpiralni čas? Dobil/a sem pisno anketo o odpiralnem času: 309 (40,4 %) Na roditeljskem sestanku sem imel/a možnost povedati svoje želje v zvezi z odpiralnim časom: 554 (70,6 %) Vrtec je določil odpiralni čas, ne da bi o tem vprašal starše: 249 (34,2 %)

49. Ponudba vrtčevskih programov(mnenje ravnateljic/ravnateljev; staršev) • Katere programe ste izvajali v vašem vrtcu v zadnjih petih letih? Dnevni program: 124 (97 %); Poldnevni program: 55 (43,3 %); Krajši program: 15 (11,8 %) • Ravnateljice/ravnateljimenijo: 104 (81,9 %), da je ponudba programov v vrtcih na ravni države (dnevni, poldnevni, krajši) dovolj raznolika. • Staršimenijo,da bi moral vrtec poleg dnevnega izvajati še naslednje programe: • dnevni program, ki bi se izvajal izmenično v dopoldanskem in popoldanskem času: 185 (23,3 %); • krajši program, ki bi se enkrat tedensko izvajal kot potujoči vrtec: 95 (11,8 %); • krajši program, ki bi se vsak dan izvajal nekaj ur v vrtcu: 138 (17,4 %); • program, ki bi ga vrtec enkrat ali dvakrat tedensko izvajal v popoldanskem času v prostorih vrtca in v katerem bi lahko sodelovali tudi starši: 220 (27,4 %); • program, ki bi potekal zvečer in/ali ponoči: 25 (3,1 %); • ni potrebe po izvajanju drugih programov, kot je dnevni program: 402 (52,2 %)

50. Izvajanje krajših programov(odg. ravnat.) • Ali ste v zadnjih petih letih preučili potrebe po uvedbi krajših programov v vašem vrtcu? Da: 84 (66,1 %) • Ali ima vaš vrtec prostorske in kadrovske možnosti za izvajanje krajšega programa? Ne: 88 (69,3 %) Kot ovire za izvajanje krajšega programa najpogosteje navajajo prostorske ovire(83; 65,4 %) in nezanimanje ali premajhno zanimanje staršev ( 63,8 % vrtcev).