ESS projekt o UPOŠTEVANJU ČUSTEV PRI SOOČANJU Z NASILJEM V ŠOLI

1. PREDSTAVITEV REZULTATOV EMPIRIČNE RAZISKAVE Mitja Muršič, Bogomil BrvarPravna fakulteta v Ljubljani, 26. 8. 2010

2. ESS projekt o UPOŠTEVANJU ČUSTEV PRI SOOČANJU Z NASILJEM V ŠOLI (ČASOVNI OKVIR: december 2008 – avgust 2010) Poslovodeči: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Vodja: prof. dr. Katja Filipčič Konzorcijski partnerji: OŠ Ljudski vrt (Ptuj) OŠ Martin Kores (Podlehnik) OŠ Mirana Jarca (Ljubljana) OŠ Rodica (Domžale) Zunanji partnerji: Šola za ravnatelje Varuh človekovih pravic RS Zavod RS za šolstvo

3. EMPIRIČNA RAZISKAVA • ZBIRANJE PODATKOV: • VPRAŠALNIK ZA UČENCEtretje triade OŠ VPRAŠALNIK ZA ZAPOSLENEna OŠ Skupno ŠTEVILO ANKETIRANIH na štirih OŠ: UČENCI: 473 ZAPOSLENI: 178 POSNETEK STANJA • IZKUŠNJE Z (vsakovrstnim) NASILJEM V ŠOLI • DOJEMANJE ŠOLE, SOCIALNEGA OKOLJA • ČUSTVA, ki jih doživljajo V ŠOLI • PREDSTAVE O ČUSTVIH in NASILJU • ODZIVI ŠOLE NA NASILJE

4. KLJUČNA UGOTOVITEV EMPIRIČNE RAZISKAVE REZULTATI POTRJUJEJO SMISELNOST IN POTREBNOST NAŠEGA PROJEKTA Problematika NASILJA V ŠOLI očitno POVEZANA s: ČUSTVI in PREPRIČANJI O ČUSTVIH

5. IZBORugotovitev – za vse 4 šole skupaj! Tisti, ki IMAJO IZKUŠNJO vrstniškega nasilja (doživeli in / ali povzročili): • v večjem deležu NEGATIVNO DOŽIVLJAJO ŠOLO IN ODNOSE V ŠOLI: “V naši šoli grdo ravnamo drug z drugim.” “V naši šoli ne skrbimo drug za drugega in si ne pomagamo.” • “Naša šola se mi ne zdi prijazna.”

6. IZBOR ugotovitev – PREDSTAVE O ČUSTVIH Učenci, ki se VEDEJO NASILNO: • ZNAČILNO: • Ko čutim močno jezo, bes do nekoga, ga moram na nek način napasti. • Neprijetna čustva, ki jih doživljam, so vedno slaba zame. • Ko doživljamo močna čustva, ne moremo več razmišljati. • Mislim, da moram svoja čustva vedno pokazati, ne smem jih držati v sebi. NI ZNAČILNO (oz. značilno nestrinjanje): • Nobenega čustva ne smemo izraziti z nasiljem. • Ljudje potrebujemo čustva, da lahko preživimo in da naše življenje ni pusto. Učenci, ki DOŽIVLJAJO VRSTNIŠKO NASILJE: • NI ZNAČILNO (oz. značilno nestrinjanje): • Vsak od nas se SAM razjezi ali užalosti. Tudi če nam nekdo nekaj grdega reče, lahko ostanemo čustveno neprizadeti.

7. IZBOR ugotovitev – DOŽIVLJANJE ČUSTEV V ŠOLI Čustva učencev, ki se VEDEJO NASILNO: • ZNAČILNO: • V šoli se velikokrat DOLGOČASIM, ker me zanimajo druge stvari. • V naši šoli so tudi ljudje, ki jih PREZIRAM, ZANIČUJEM, ker se mi zdijo manj vredni. • V šoli drugim velikokrat PRIVOŠČIM, ko se jim zgodi nekaj neprijetnega. • V šoli se velikokrat upiram drugim, jim KLJUBUJEM, ker se obnašajo, kot da so nekaj več. • V naši šoli so tudi ljudje, ki jih SOVRAŽIM, ker se mi zdi, da so zlobni, hudobni. • V šoli sem velikokrat zelo JEZEN, ker se drugi ne obnašajo tako, kot bi se morali. • V šoli drugim velikokrat ZAVIDAM, ker imajo nekaj, kar bi moralo pripadati meni. • V šoli sem velikokrat LJUBOSUMEN - se bojim, da mi bo neka oseba nekoga ‘ukradla’. • V šoli sem velikokrat SLABE VOLJE, ker moje želje v šoli niso izpolnjene. • NI ZNAČILNO(oz. značilno manjka): • V šoli velikokrat doživljam SOČUTJE, usmiljenje, če se komu dogaja kaj neprijetnega. • V naši šoli so tudi ljudje, ki jih posebej SPOŠTUJEM, ker cenim njihove lastnosti. • V šoli sem RADOVEDEN, veliko stvari me zanima, želim si izvedeti mnogo stvari. • Večini ljudi na šoli ZAUPAM, da bodo ravnali tako, kot je prav. • V šoli me je velikokrat SRAM, ker se mi zdi, da se pred drugimi ne izkažem dobro. • V šoli sem velikokrat ZASKRBLJEN, ker se bojim, da bodo stvari v prihodnosti šle narobe.

8. IZBORugotovitev – DOŽIVLJANJE ČUSTEV V ŠOLI Čustva učencev, ki DOŽIVLJAJO vrstniško nasilje: • ZNAČILNO: • V šoli sem velikokrat RAZOČARAN, ker drugi ravnajo slabše, kot pričakujem. • V šoli se velikokrat čutim PONIŽAN, ker se mi zdi, da me drugi ponižujejo, se mi posmehujejo. • V šoli se velikokrat čutim NESPREJET od učencev ali odraslih na šoli. • V šoli me je velikokrat STRAH, čutim se ogroženega. • V šoli sem večkrat ŽALOSTEN, potrt, ker v šoli nekaj pogrešam. • V naši šoli so tudi ljudje, ki jih SOVRAŽIM, ker se mi zdi, da so zlobni, hudobni. • V šoli velikokrat čutim napetost, TESNOBO, ker se mi zdi, da ne zmorem vsega tega, kar me v šoli čaka. • NI ZNAČILNO(oz. značilno manjka): • Večini ljudi na šoli ZAUPAM, da bodo ravnali tako, kot je prav. • V šoli velikokrat doživim kaj prisrčno SMEŠNEGA, humornega.

9. IZBOR UGOTOVITEV EMPIRIČNE RAZISKAVE SPLOŠNI PRESEŽEK DOLGOČASJA Skoraj polovica vseh učencev se v šoli pogosto dolgočasi. (“V šoli se pogosto dolgočasim, ker me zanimajo druge stvari.”) SPLOŠNI PRESEŽEK SOVRAŠTVA 40% vseh učencev v šoli doživlja sovraštvo. (“V šoli so tudi ljudje, ki jih sovražim, ker se mi zdi, da so zlobni, hudobni.”) SPLOŠNI PRESEŽEK KLJUBOVANJA 40% učencev v šoli pogosto kljubuje. (“V šoli se velikokrat upiram drugim, jim kljubujem, ker se obnašajo, kot da so nekaj več.”)

10. IZBOR UGOTOVITEV EMPIRIČNE RAZISKAVE SPLOŠNI PRIMANJKLJAJ VEDOŽELJNOSTI Manj kot polovica vseh učencev je potrdila vedoželjnost v šoli. (“V šoli sem radoveden, veliko stvari me zanima, želim si izvedeti mnogo stvari.”) 77% SPLOŠNI PRIMANJKLJAJ SOČUTJA Manj kot polovica vseh učencev je potrdila pogosto doživljanje sočutja v šoli. (“V šoli velikokrat doživljam sočutje, usmiljenje, če se komu dogaja kaj neprijetnega.”) SPLOŠNI PRIMANJKLJAJ ZAUPANJA Manj kot polovica vseh učencev je potrdila trditev: (”Večini ljudi na šoli zaupam, da bodo ravnali tako, kot je prav.”)

11. IZBOR UGOTOVITEV UČENCI – 3. TRIADA Na splošno visok delež IZKRIVLJENIH PREDSTAV O ČUSTVIH 40% učencev se strinja s trditvijo: “Mislim, da moram svoja čustva vedno pokazati, ne smem jih držati v sebi.” 40% učencev se strinja s trditvijo: “Tista moja čustva, ob katerih mi je neprijetno, so vedno slaba zame.” 40% učencev se strinja s trditvijo: “Ko doživljamo močna čustva, ne moremo več razmišljati.” 70% učencev se strinja s trditvijo: “Če nekomu nekaj grdega rečemo, mu s tem povzročimo neko neprijetno čustvo – ga na primer razjezimo ali užalostimo.” 50% učencev se ne strinja s trditvijo: “Čustva doživljamo le takrat, ko se nam dogaja nekaj važnega, za nas pomembnega.” 35% učencev se ne strinja s trditvijo: “Nobenega čustva ne smemo izraziti z nasiljem.” Najmanjši delež neprijetnih (“tveganih”) čustev in izkrivljenih predstav o čustvih: PRI NEUDELEŽENIH V VRSTNIŠKO NASILJE (“niti doživeli niti povzročili”).

12. IZBOR UGOTOVITEV ZAPOSLENI Na splošno visok delež nekaterih IZKRIVLJENIH PREDSTAV O ČUSTVIH Več kot tretjina zaposlenih se strinja, da: “Ni mogoče doživljati močnih čustev in hkrati razmišljati.” Skoraj devet od desetih se jih strinja, da: “Ljudje drug drugemu z besedami povzročamo čustva.” Skoraj devet od desetih se jih strinja, da: “Čustva doživljamo neprestano, stalno, neprekinjeno.” Skoraj dve tretjini se ne strinjata s trditvijo: “Čustva imajo vedno svojo logiko in smisel.” (Podobno se jih dobra polovica ne strinja s trditvijo: “Nasilno ravnanje ima vedno svojo logiko in smisel.”)

13. IZBOR UGOTOVITEV – ZAPOSLENI Nekateri zaposleni v šoli REDKO (če sploh) doživljajo določena ZAŽELENA prijetna ČUSTVA (na primer zadovoljstvo, samospoštovanje, čustveno navezanost). Nekateri (sicer redki) zaposleni v šoli NEREDKO doživljajo določena NEZAŽELENA ČUSTVA (na primer privoščljivost, sram, sovraštvo do sebe, samoprezir, ponižanost, praznino, odtujenost, naveličanost). Večina zaposlenih si želi še VEČ POZORNOSTI ČUSTVENEMU OPISMENJEVANJU na njihovi šoli. Velika večina jih meni, da so oni osebno že dovolj “čustveno pismeni”. Večina se strinja, da bi njim osebno in njihovi šoli prav prišli dodatni nasveti in izobraževanja o spoprijemanju z nasiljem. Le vsak deseti se brez zadržka strinja, da je nasilje na njihovi šoli problem.

14. IZBOR UGOTOVITEV Vse 4 šole skupaj – UČENCI tretja triada

15. IZBOR UGOTOVITEV Vse 4 šole skupaj – tretja triada Najbolj PROBLEMATIČNE OBLIKE DOŽIVETEGA NASILJA: (največji deležnezaželenih neprijetnih čustev)

16. IZBOR UGOTOVITEV – UDELEŽBA V VRSTNIŠKEM NASILJU

17. IZBOR UGOTOVITEV UDELEŽBA V VRSTNIŠKEM NASILJU Med tistimi, ki so DOŽIVELI nasilno ravnanje s strani drugih učencev, jih je 56,9% tudi POVZROČILO vrstniško nasilje. Med POVZROČITELJI vrstniškega nasilja jih je 82,7% tudi DOŽIVELO nasilno ravnanje s strani drugih učencev.

18. IZBOR UGOTOVITEV – POGOSTOST UDELEŽBE V VRSTNIŠKEM NASILJU

19. RAZLOGI ZA NASILNO VEDENJE Zakaj se vedeš nasilno: • ker mi tisti gredo na živce, zoprni so mi (107 učencev = 45,7%) • ker drugi tudi z mano grdo ravnajo (76 učencev = 32,5%) • tako se maščujem (45 učencev = 19,2%) • ker se zelo hitro razjezim (40 učencev = 17%) • ne vem, kako naj drugače ravnam (30 učencev = 12,8%) • ne vem, zakaj tako ravnam (30 učencev = 12,8%) • ker se zaradi tega bolje počutim (20 učencev = 8,5%) • ker sem besen na vse okoli mene (18 učencev = 7,6%) • ker se tako zabavam, kratkočasim, uživam (16 učencev = 6,8%) • ker to počnejo moji prijatelji (13 učencev = 5,5%) • hočem, da se me drugi bojijo (10 učencev = 4,2%)

20. IZBOR UGOTOVITEV VRSTNIŠKO NASILJE – glede na SPOL • UČENCI doživljajo več naslednjih oblik: • telesno nasilje (pretepanje, porivanje, vlečenje, suvanje, lasanje, spotikanje, pljuvanje…) • grožnje • zapiranje, zaklepanje, nasilno zadrževanje • snemanje nasilja s telefonom ŽE DOŽIVELI nasilje: učenci: okrog 70% učenke: okrog 70%. • UČENKE doživljajo več naslednjih oblik: • zafrkavanje, zmerjanje, žaljenje, poniževanje • izločanje iz družbe • obrekovanje, širjenje lažnivih stvari • uničevanje, jemanje osebnih predmetov • nadlegovanje preko telefona, interneta • zasledovanje, zalezovanje, skrito opazovanje ŽE VEDLI NASILNO: učenci: 40% učenke: 58% POGOSTO vedli nasilno: učenci: 6% učenke: 1%

21. IZBOR UGOTOVITEV DOŽIVLJANJE ČUSTEV – glede na SPOL VEČJE RAZLIKE MED SPOLOMA: TESNOBA (“V šoli velikokrat čutim napetost, TESNOBO, ker se mi zdi, da ne zmorem vsega tega, kar me v šoli čaka.”) učenci: 22% učenke: 35% ČUSTVENA POVEZANOST (“V naši šoli so tudi ljudje, s katerimi sem povezan in jih imam rad.”) učenci: 72% učenke: 90% SOČUTJE (“V šoli velikokrat doživljam sočutje, usmiljenje, če se komu dogaja kaj neprijetnega.” učenci: 45% učenke: 55%

22. IZBOR UGOTOVITEV : PREDSTAVE O ČUSTVIH – glede na SPOL VEČJE RAZLIKE MED SPOLOMA: “Mislim, da moram svoja čustva vedno pokazati, ne smem jih držati v sebi.” UČENCI: 34% UČENKE: 45% “Če mi nekdo nekaj grdega rečem, mi s tem povzročim neko neprijetno čustvo – me na primer razjezi ali užalosti.” UČENCI: 60% UČENKE: 78% “Ko čutim močno jezo, bes do nekoga, ga moram na nek način napasti.” UČENCI: 22% UČENKE: 15% “Nobenega čustva ne smemo izraziti z nasiljem.” UČENCI: 55% UČENKE: 70% “Čustva se mi zdijo važna in me zanimajo.” UČENCI: 60% UČENKE: 75%

23. IZBOR UGOTOVITEV

25. IZBOR UGOTOVITEV

26. IZBOR UGOTOVITEV

27. IZBOR UGOTOVITEV

28. IZBOR UGOTOVITEV

29. IZBOR UGOTOVITEV Nasilje učencev nad zaposlenimi Polovica zaposlenih se NIKOLI ne doživlja kot žrtev nasilnega ravnanja učencev. Slaba polovica le REDKO. Dobrih 5 odstotkov OBČASNO. 1 zaposleni POGOSTO. Dve tretjini učencev trdita, da se niso NIKOLI nasilno vedli do zaposlenih na šoli. Ostali večinoma poročajo onagajanju, zmerjanju, poniževanju, obrekovanju. O lastnem nasilju nad zaposlenimi POGOSTEJE poročajotisti učenci, ki so povzročili tudi vrstniško nasilje.

30. IZBOR UGOTOVITEV Nasilje zaposlenih na šoli nad učenci Dve tretjini učencev trdita, da se zaposleni na šoli niso NIKOLI nasilno vedli do njih. Tretjina učencev pa navaja kakšno od doživetih oblik nasilnega ravnanja zaposlenih: večinoma žaljivo, nespoštljivo ali pa krivično, neenako obravnavanje, »le« v 20 primerih fizične oblike nasilnega ravnanja. O nasilju s strani zaposlenih POGOSTEJE poročajo tisti, ki so doživeli tudi vrstniško nasilje. Dve tretjini zaposlenih trdita, da se niso NIKOLI vedli nasilno do učencev, tretjina ZELO REDKO, trije zaposleni pa OBČASNO.

31. IZBOR UGOTOVITEV Nasilje med zaposlenimi Polovica zaposlenih – NIKOLI žrtev nasilnega ravnanja kolegov. Slaba polovica ZELO REDKO. Vsak dvajseti OBČASNO. 1 zaposleni pa ZELO POGOSTO. Tri četrtine zaposlenih – NIKOLI nasilno vedli nasilno do kolegov na šoli. Četrtina ZELO REDKO. Štirje zaposleni OBČASNO.

32. IZBOR UGOTOVITEV Nasilje med zaposlenimi in starši učencev Polovica zaposlenih – NIKOLI žrtve nasilnega ravnanja staršev. Dobra tretjina ZELO REDKO. Vsak dvajseti OBČASNO. Trije zaposleni POGOSTO. Devet od desetih zaposlenih – NIKOLI nasilni do staršev. Vsak dvajseti ZELO REDKO. Trije zaposleni OBČASNO.