Tipologija sodobne slovenske kratke proze

1. Tipologija sodobne slovenske kratke proze Doc. dr. Blanka Bošnjak Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Maribor Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Maribor

2. Čas kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe, 1998 • CILJ KLASIFIKACIJE: prevladujoče lastnosti tipov • postmodernistični tip • ultramodernistični tip • iracionalistično-mistični tip • neorealistični tip: • minimalistični tip/podtip • posteksistencialistični tip/podtip Filozofska fakulteta Maribor

3. 2 TEMELJNI PARADIGMI V OBDOBJU SLOVENSKE LITERARNE POSTMODERNE • PARADIGMA: • duhovnozgodovinski temelj novih literarnih usmeritev • pojavljanje metafikcije skozi medbesedilnost, fabulacijo • postmodernistični tip • PARADIGMA: • duhovnozgodovinski temelj preteklih literarnih usmeritev (npr. realizem, modernizem …) • nadgradnja v: npr. neorealizem, ultramodernizem … • vzporeden pojav minimalizma s postopki postmodernizma • tipi kratke proze: • ultramodernistični tip • iracionalistično-mistični tip • neorealistični tip: • minimalistični tip/podtip • posteksistencialistični tip/podtip Filozofska fakulteta Maribor

4. POSTMODERNISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE • Primeri besedil za postmodernistični tip: • Igor Bratož – Café do Brasil • Igor Zabel – Pomen goloba L. • Rade Krstić – Beseda • Zgodovinski podtip: • Aleksa Šušulić – Ostrina aporije • Podtip kriminalke in detektivke: • Maja Novak – Duhovi so Schroedingerjeve mačke • Fantastični podtip: • Milan Kleč –Polna pljuča • Silvija Borovnik – Gutijeve zgodbe • Sebastjan Pregelj – Onstran steklene stene • Aleš Čar: Igro-nanija Filozofska fakulteta Maribor

5. POSTMODERNISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE • Značilnosti: • žanrskost (težave pri kategorizaciji): detektivka, kriminalka … • postmodernistična metafikcija (npr. Igor Zabel – Pomen goloba L., Rade Krstić – Beseda): • metaliterarni govor / avtorefleksivni komentar (npr. str. 59) • fabulacija (npr. Igor Bratož – Café do Brasil, str. 47) • - medbesedilnost / citatnost na jezikovnem (npr. dikcija homiletike) in besedilnem nivoju (npr. Rade Krstić – Beseda, str. 214 – Roland Barthes: Smrt avtorja, 1968) Filozofska fakulteta Maribor

6. FANTASTIČNI PODTIP: • osemdeseta in devetdeseta leta 20. st. pod okriljem postmodernizma • značilnost je metafikcijska medbesedilnost • mišljeno je ožje pojmovanje fantastičnosti – kar je plod • individualne avtorjeve ustvarjalne domišljije (izključena kolektivna fantazija • pravljic in mitov) • - elementi realnega sveta se sestavljajo v potujeno celoto, racionalno • nerazložljivo, lahko je grozljiva ali groteskna (npr. Milan Kleč – • Polna pljuča, str. 22-23) Filozofska fakulteta Maribor

7. ULTRAMODERNISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE • prevladuje nadčasovno razumevanje pojma ultramodernizem • formalno-slogovne značilnosti (notranji monolog in tok zavesti) • ultramodernistična estetika: modernistična nedovršenost in avtorefleksivnost • v slovenski prozi kot nadgradnja modernizma – pozni modernizem • v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. st. (npr. zgodnji Andrej Blatnik in Lidija Gačnik Gombač – Vnebovzetje, str. 203 – razpršenost subjekta, neizpeljani dogodki, prelivanje dogajanja, ni fabule, fabulativni fragmenti okrog istega tematskega jedra = travmatična izkušnja poroda, nadrealistična metaforika) Filozofska fakulteta Maribor

8. IRACIONALISTIČNO-MISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE • besedila “magičnega realizma” v slovenski različici (se razlikuje od latinskoameriškega – magično, fantastično del običajnega sveta) • besedila s tematiko metafizičnega in religioznega gibanja sodobne duhovne intelektualne miselnosti • motivno-tematski elementi ljudskih pravljic in mitov • postsimbolistične, nadrealistične pripovedne prvine • modernističen slog pisanja • razpršenost subjekta • podobnost s fantastičnim podtipom postmodernističnega tipa • Primeri: npr. proza Ferija Lainščka in Vlada Žabota Filozofska fakulteta Maribor

9. NEOREALISTIČNI TIP SODOBNE SLOVENSKE KRATKE PROZE • ohranjanje značilnosti realizma na stilnem nivoju • na snovno-tematskem nivoju (podoba družbe, socialne stvarnosti, narave in vsakdanjega življenja) se nadgrajuje z orisi sodobnih urbanih okolij • mešanje elementov visoke in nizke literature (npr. Dušan Čater – Jesenske višave, Marijan Pušavec – Veriga) • stopnjevanje v smer verizma, bizarnosti pripovedne snovi in besednjaka (npr. Franjo Frančič – Cesta) • v okvir neorealističnega tipa sodita: minimalistični tip / podtip • posteksistencialistični tip / podtip Filozofska fakulteta Maribor

10. MINIMALISTIČNI TIP / PODTIP • pojav na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta 20. st. kot odklon od postmodernizma • opazen tudi v drugih umetnostih (v likovni, scenski, glasbeni) • značilnosti na tematsko-motivni ravni: čut za atmosfero, intimne podrobnosti medčloveških odnosov, partnerskih zvez, družin • subjekt je enovit, pasiven – ugotavlja stanje, ni zunanje akcije – t. i. “subjekt pogovarjanja” (Carver) • stilne značilnosti: realističnost opisov, neumetelnost, pogovornost, dialog • predstavniki: nekdanji zagovorniki postmodernizma – npr. Andrej Blatnik – Vlažne stene in Polona Glavan - Pravzaprav Filozofska fakulteta Maribor

11. POSTEKSISTENCIALISTIČNI TIP / PODTIP • eksistencializem na Slovenskem od tridesetih do šestdesetih let 20. st. (usmerjenost na individualno človeško bitje – njegovo bivanje je eksistenca, usmerjeno k sebi, preko sebe pa k BITI (Heidegger) in transcendenci, temeljna opredelitev je svoboda, oblikuje se kot projekt, občutki tesnobe, skrbi do absurda) • značilnosti eksistencializma v sodobnejši varianti imenujemo posteksistencializem (konec 20. st.) • Predstavniki: Maks Kubo – Odprto pismo bogu, Boštjan Seliškar – Taksist, Vinko Möderndorfer – Najin otrok, Drago Jančar – Pogled angela, Jani Virk – Vrata, Ted Kramolc – The Perfec Room Filozofska fakulteta Maribor

12. AKTANTSKI MODEL KRATKE ZGODBE CESTAFRANJA FRANČIČA pripovedovalec/pošiljatelj bralec/prejemnik želja po dvigu nad »vsakdanje blaznosti«[1] subjekt 0 individualna zaznamovanost sstatusom človeka z obrobja družbe [1] Tako se imenuje tudi ena izmed kratkih zgodb Franja Frančiča iz zbirke Istra, gea mea (1993), po kateri smo to sintagmo prevzeli, in sicer zgodba kot prikaz razmišljanja glavnega akterja o smislu vsakdanjega življenja. Filozofska fakulteta Maribor

13. MOŽNOSTI NADALJNJIH RAZISKAV: • Nadgradnja tipologije na osnovinajnovejših besedil slovenske kratke proze in njen prenos na daljše prozne zvrsti (npr. na roman, povest …). • Raziskava sodobne aktualizacije pomenov mitoloških tem, npr. incesta, iniciacije, stvarjenja, žrtvovanja … • Raziskovanje teorije komunikacije skozi optiko teorije kratke pripovedne proze (recepcija). Filozofska fakulteta Maribor