140 likes | 345 Views
PROSTORSKA SOCIOLOGIJA. Prostor kot predmet sociološkega raziskovanja Program in način izvajanja predmeta Literatura in študijske obveznosti. PROSTOR KOT PREDMET SOCIOLOŠKEGA PROUČEVANJA.
E N D
PROSTORSKA SOCIOLOGIJA Prostor kot predmet sociološkega raziskovanja Program in način izvajanja predmeta Literatura in študijske obveznosti
PROSTOR KOT PREDMET SOCIOLOŠKEGA PROUČEVANJA • predpostavka: obstoj nekakšne, kakršnekoli že sovisnosti med prostorskimi in družbenimi procesi - med prostorsko in družbeno organiziranostjo • prostor kot ovira v povezovanju in komunikaciji - zgodovina človeške družbe je zgodovina premagovanje ovire prostor; • prostor kot omejena dobrina: dve vrsti omejenosti • socialna omejenost v dostopu do dobrin, uslug ... • prostorska omejenost v razmestitivi dobrin uslug • grajene prostorske strukture kot nosilci pomenov: simbolna funkcija • prostor kot posredovanje socialnih procesov in struktur: socialno prostorske strukture in procesi: • prostorsko strukturiranje družbenih procesov in • družbeno strukturiranje prostora • geografski prostor
ZAČETKI PROSTORSKE SOCIOLOGIJE SOCIOLOŠKA TEMATIZACIJA (VELE)MESTA • Nastajajoče velemesto ob koncu 19. stoletja: • zbuja občutek groze in strahu; • najbolj viden simbol sprememb, ki sta jih povzročili industrializacija • in urbanizacija; • proces urbanizacije kot nenaraven in proti naraven proces, kot slepa sila • ki uhaja nadzoru; • apokaliptičnost in katarza; Tematika velemesta prihaja v ospredje tedanje socialne in politične teorije UMETNOST, KULTURA, ZNANOST TEDANJEGA ČASA PREDSTAVLJA POSKUS PONOTRANJENJA IZKUŠNJE (VELE)MESTA
Značilne spremembe: • slikarstvo – prehod iz figuraličnega v abstraktno slikarstvo • literatura – velemesto prihaja v ospredje literarnih upodobitev/ • fikcij; način pisanja “mesten” – punktualnost, raztrganost • (Kafka, Proust, Joyce, Doeblin) • Tri faze tematizacije mesta: • Kulturno pesimistična kritika mesta • Tematizacija mesta in urbanega kot specifične socialne forme • Tematizacija mesta kot najvišje razvojne stopnje - kot “naravnega okolja” človeka
Kulturno pesimistična kritika mesta • opazuje mesto skoziprizmo idealiziranega vaško-podeželskega načina življenja; • Riehl: Ljudje živijo na vasi povezani v skupine krvnega sorodstva, v mestu pa so osamljeni in izolirani. V mesto se zgrinjajo ljudje, ki želijo "žeti ne da bi sejali". Strah pred proletariatom • Spengler: zgodovina kot ciklično gibanje. Velemesta predstavljajo zadnjo stopnjo razvoja zahodne civilizacije po kateri lahko sledi samo še razkroj in propad. • Spenglerjeva prerokba: Dubrovnik, Mostar, Vukovar, Sarajevo, New York: napad na ta mesta ni imel vojaškega značaja pač pa uničevanje grajenih simbolov določene civilizacije! • Rezultat: antiurbani sentiment
Mesto kot apokaliptična Izkušnja “11. september”
Max Weber: mesto kot prizorišče razvoja posebnega tipa racionalnosti I. • Vprašanje: zakaj se je na zahodu in nikjer drugje kot na zahodu razvil specifičen tip racionalnosti, ki je povzročil razvoj kapitalizma? • “Vsem definicijam je skupno, da je mesto relativno sklenjena naselitev, hiše stojijo ena ob drugi - s čisto kvanitativnega vidika je mesto veliko naselje. Mesto je naselitev z visoko gostoto in v kateri manjkajo specifični osebni kontakti med ljudmi” (Wirtschaft und Gesellschaft) • specifična ekonomska in politična organizacija mesta • ekonomska: odločilna je prisotnost trga - “obstoj stalne in ne zgolj priložnostne menjave blaga (...) v mestu prebivalci bistveni del svojih vsakodnevnih potreb zadovoljujejo preko trga. • politična : patricijsko vs. plebejsko mesto • Dodatne značilnosti: • vojaška moč • fortifikacija
Max Weber: mesto kotprizorišče razvoja posebnega tipa racionalnosti II. • Idealni tip mesta: • utrdba, obzidje • trg, tržna menjava • lastno sodišče, ali vsaj delno avtonomna zakonodaja • ustrezne oblike združevanja (cehi in gilde) • najmanj delna avtonomija in participacija ljudi pri volitvah • Iz tega tipa mesta izhaja rojstvo moderne individualnosti, ki je vezana na obstoj trga kot organizacijskega načela javnosti: “V mestih prebivalci pridobijo status meščana kot posamezne osebe. Meščan se pokaže kot posameznik” • Primer statuta mesta Augsburg: Stadtluft macht Frei • Razvoj mest v ekonomskem smislu: pomen cehov in gild • Razvoj mest v političnem smislu: • Rivalstvo med nobleso v italijanskih mestih sproduciralo neodvisen sloj uradništva - podesta • v severnih mestih vzpostavljene osnove za moderno demokratično vladavino. • Poteza: trg-racionalnost-institucije to je vzpostavilo moderno mesto kot “posodo kapitalizma”