Sklepanje javno-zasebnih partnerstev v luči nove zakonodaje

1. Sklepanje javno-zasebnih partnerstev v luči nove zakonodaje predstavlja Mojca Štritof-Brus 13. april 2007

2. I. Uvod in kratek razvojni oris V Sloveniji se veliko razpravlja predvsem o ekonomskem, razvojnem in javnem vidiku ter vse premalo o čistem pravnem in izvedbenem vidikujavno-zasebnih oblik partnerstva, o njegovih izvorih, regulaciji in izzivih za teorijo ter prakso, kar je zelo pomembno pri sklepanju javno-zasebnih partnerstev v določenem institucionalnem in zakonodajnem okolju.

3. nekaj besed o razvoju pred 2000 leti………… • v minulem 20. stoletju so koncesijske pogodbe omogočile ne samo gradnjo avtocest in parkirišč, ampak tudi vodovodov, muzejev, letališč, tramvajev ali metrojev, mestne infrastrukture, celovito prenovo šol in bolnišnic itd. • Izraz 'javno-zasebno partnerstvo' se splošno uporablja od 90. let naprej, čeprav enoten evropski model javno-zasebnih partnerstev ne obstaja. (...)

4. II. Slovenska ureditev v pravnem zrcalu V začetku marca 2007 je v Sloveniji pričel veljati zakon, ki ureja področje javno-zasebnih partnerstev - Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Ur.l. RS, št. 127/2006 z dne 7.12.2006).

5. 1. Porajajo se nekatera splošna vprašanja: • Ali je zakon prilagojen na specifike slovenskega normativnega prostora? (obsežna nova zakonodaja v letu 2007) • Ali je zakon prilagojen na formacije in načine dela lokalnih skupnosti, države, pokrajin, drugih javnih oseb? (problem financiranja in kadrovanja) • Ali bosta organa določena v 20. in 21. členu (posebna org. enota v sestavi MF in Svet Vlade RS za JZP) uspešna predvsem pri funkciji nadzora in usmerjanju politik ter svetovanju, izobraževanju? (dosedanje izkušnje).

6. 2. Porajajo se nekatere konkretne dileme: • Zakon sicer kar v treh členih navaja kaj naj bi se po tem zakonu štelo za JZP pa vendar ni docela jasno kateri projekti naj bi bili v tem okviru mogoči in na katerih področjih (nejasnost in nedoločnost zakona v določbah splošnega dela). • Problematična je določba o zagotavljanju spodbud, ki jih lahko javni partner zahteva in jih mora potem upoštevati pri oceni razporeditve poslovnega tveganja (9. člen). • Nejasnost zaporedja faz glede na vrsto in način izvedbe JZP in številne izjeme ter odkazovanja na drugo zakonodajo – tudi nomotehnični pristop (odsotnost smernic).

7. Novo načelo uravnoteženosti (ki je hkrati ena od kogentnih določb iz 2. odstavka 3. člena, ki ureja subsidiarno uporabo ZJZP –t.i. primarna uporaba). • Načelo subsidiarne odgovornosti hud pritisk na javnega partnerja (zadolževanje subjektov….). • Uporaba ZUP in ZUT v postopku (neprilagojenost naravi pogodbenega urejanja…..? • Izvedba predhodnega postopka je splošno določena in nejasna npr. 34. člen? • Položaj promotorja ni definiran tako kot v tujini –povrnitev stroškov?

8. Določbe o trajanju razmerja 71. člen so preveč pavšalne (primeri iz tujine in sodna praksa). • Npr. določbe o izvajanju JZP 72. do 78. člen so zbir raznih posebnosti, sam način pa ni določno opredeljen).

9. Določbe, ki urejajo posebnosti statusnega partnerstva (96. člen in 134. člen so v določeni kolizijah z novo zakonodajo na drugih področjih). • Zanimivost 141. člena do 146. člena prehodnih in končnih določb - preoblikovanje obstoječih javnih podjetij in roki! • 147. člen javnofinančna obremenitev - samo če imate predvidena sredstva lahko sklenete pogodbo “ali lahko začnete in naredite predhodna dejanja ali pa gre za neracionalno rabo”! • 152. člen - dokončanje po dosedanjih predpisih če imajo po tem zakonu “naravo JZP”.