270 likes | 906 Views
VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV PARLAMENTARIZMA. - HUMANIZEM , RENESANSA, REFORMACIJA, ODKRIVANJE NOVEGA SVETA RAZSVETLJENSTVO AMERIŠKA REVOLUCIJA FRANCOSKA REVOLUCIJA NAPOLEONOVA EVROPA KONGRESNA EVROPA USTAVNOST IN PARLAMENTARIZEM METTERNICHOV ABSOLUTIZEM REVOLUCIJE 1848.
E N D
- HUMANIZEM , RENESANSA, REFORMACIJA, ODKRIVANJE NOVEGA SVETA • RAZSVETLJENSTVO • AMERIŠKA REVOLUCIJA • FRANCOSKA REVOLUCIJA • NAPOLEONOVA EVROPA • KONGRESNA EVROPA • USTAVNOST IN PARLAMENTARIZEM • METTERNICHOV ABSOLUTIZEM • REVOLUCIJE 1848
HUMANIZEM, RENESANSA,REFORMACIJA IN ODKRIVANJE NOVEGA SVETA • PREHOD V NOVOVEŠKO DRUŽBO • DRUGAČEN POGLED NA SVET /razum, človek,napredek, tostranstvo, meščanstvo ne sprejema cerkvenih naukov, učenje grščine in latinščine, narodni jeziki/ • HUMANIZEM – duhovno in znanstveno gibanje, ki je pripeljalo do novega pojmovanja sveta, družbe in narave a. Humanizem v književnosti /Petrarca, Boccaccio, Cervantes, Shakespeare…/
Humanizem v znanosti /Kopernik, Galilei, Bruno, L. da Vinci…… • Socialne in politične teorije v humanizmu • RENESANSA je gibanje na področju umetnosti, preporod človekovega duha pod vplivom antičnih idealov; vpliva na kulturne tokove v vsej Evropi • REFORMACIJA je bila versko in hkrati družbeno – politično gibanje
VELIKA GEOGRAFSKA ODKRITJA – kot posledica iskanja novih trgovskih pomorskih poti v Indijo • VZROKI /propad mongolskega imperija, turška nevarnost, visoke cene orientalskih izdelkov, misijonarska gorečnost, nova geografska znanja, nova pomorska tehnika, želja po raziskovanju, želja po bogastvu…/ • VZHODNA POT V INDIJO (Henrik Pomorščak, B. Diaz, Vasco de Gama) – Portugalska kot kolonialna sila
- ZAHODNA POT V INDIJO ( Kolumb, Vespucci, Magelan, konkvistadorji) – Španija kot kolonialna sila • TORDESILLAS l. 1494 • POSLEDICE : izmenjava dobrin; evropeizacija sveta; zapiranje Kitajske , Japonske , Indije;širitev krščanstva; začetki kolonializma, trgovina s sužnji; gospodarski razcvet Evrope - 1. borza, središče trgovine se prenese na obale Atlantika, prevlada denarnega gospodarstva; selitev evropskega prebivalstva
RAZSVETLJENSTVO IN POGLEDI NA DRUŽBO - Razsvetljenstvo je odgovor na evropsko krize vesti, ki je posledica verskih vojn. • Duhovno in kulturno gibanje 18. stol., nadaljevanje dveh filozofskih smeri evropske znanosti 17. stol. • Začetek in temelj moderne evropske kulture in zgodovine. • Začetek “obdobja luči” • Začetki v Angliji višek v Franciji • Uporablja nove metode raziskovanja • Novo pojmovanje družbe, države, gospodarstva • Nosilci meščanstvo - izobraženci
Kako pojmujejo državo?...........kot pogodba med ljudmi…..edini suveren je ljudstvo (ROUSSEAU, DRUŽBENA POGODBA) • Kako pojmujejo družbo?........kot skupnost svobodnih prebivalcev …..odprava privilegijev…….zagotovitev svobode in enakosti …….Državljan je svoboden le če je oblast deljena na zakonodajno, izvršno in sodno (MONTESQUIEU). • Nova gospodarska teorija – fiziokratizem (vir bogastva je zemlja); Francios QUESNAY • Ključni razsvetljenci: VOLTAIRE, MONTESQUIEU, ROUSSEAU • Vloga Johna Lockea • Vloga prostozidarjev in enciklopedistov pri širitvi razsvetljenskih idej • SVOBODA, ENAKOST, BRATSTVO • RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM (DOMAČA NALOGA)
AMERIŠKA OSVOBODILNA VOJNA • 13 angleških naselitvenih kolonij • Gospodarski, politični, verski, družbeni vzroki za izseljevanje • Kronske in lastniške kolonije • Odnos med krono in kolonijami (visoka stopnja samouprave v notranjih zadevah, zakonodajne skupščine, guvernerji, gospodarska odvisnost od Anglije) - Nesoglasje med notranjo politično avtonomijo in zunanjo gospodarsko odvisnostjo sproži ameriško revolucijo
ZAOSTROVANJE ODNOSOV : kolonistom nalagajo nove davke, omejujejo samoupravo, bojkot blaga iz Anglije, stroga merkantilistična načela) • POVOD: BOSTONSKA ČAJANKA 1773 • ZAČETEK GOSPODARSKEGA SPORA: 1. KONTINENTALNI KONGRES 1774 (bojkot blaga iz Anglije, organizacija vojske, zlom guvernerske oblasti) • Začetek vojaških spopadov 1775 • 3. KONTINENTALNI KONGRES 1776 (sprejetje DEKLARACIJE O NEODVISNOSTI) - 1783 MIR V VERSAILLESU
AMERIŠKA USTAVA (1787, 1789); ZVEZNA DRŽAVA, OBLAST IZHAJA IZ LJUDSTVA, RAZSVETLJENSKA NAČELA, DELITEV OBLASTI: 1. ZAKONODAJNA OBLAST (kongres: senat, poslanska zbornica) 2. IZVRŠNA OBLAST (predsednik in ministri) 3. SODNA OBLAST - VOLILNA PRAVICA……..SPOLNA IN RASNA DISKRIMINACIJA
FRANCOSKA REVOLUCIJA 1789 – 1799 • Razmere pred revolucijo : stanovska družba, razlike znotraj stanov, gospodarske in finančne razmere, aktivnost v zunanje – političnih razmerah – čas Ludvika XV. , Ludvika XVI. , • SKLIC GENERALNIH STANOV L. 1789 • RAZGLASITEV NARODNE SKUPŠČINE • DVOJNA IGRA LUDVIKA XVI. • NAPAD NA BASTILJO – začetek revolucije 14. 7. 1789 • ZAHTEVE PLEMSTVA, MEŠČANSTVA, KMETOV
1. FAZA (14. 7. 1789 – 3.9. 1791) - padec Bastilje - odprava fevdalizma -“Deklaracija o pravicah človeka in državljana”; 26.8. 1789 - Ukrepe narodne skupščine : podržavili so cerkveno premoženje, duhovniki so postali državi uradniki, podržavili so šolstvo, uvedli civilno poroko, odpravili plemiške nazive; SPREJETJE USTAVE – 3. 9. 1791 - USTAVNA MONARHIJA; delitev oblasti: izvršna, zakonodajna (zakonodajna skupščina , ??volilna pravica??), sodna - ŽIRONDISTI, JAKOBINCI
-Volilna pravica; volilna pravica žensk???; “DEKLARACIJA O PRAVICAH ŽENSKE IN DRŽAVLJANKE” – september 1791 2. FAZA (3. 9. 1791 – 20.7.1792) – konec zgledovanja po ameriški revoluciji • Odmevi v Evropi, val beguncev, podpora kralju • Začetek koalicijskih vojn • Kontrarevolucija • Kralj poskuša pobegniti, obtožen izdaje , obglavljen • Splošna moška volilna pravica, oblikovanje NARODNE SKUPŠČINE, ki razglasi 1. francosko republiko
3. FAZA (20.9. 1792 - 27. 7. 1794) JAKOBINSKA DIKTATURA • nezadovoljstvo, vstaja proti republiki, Francija dobi nove zunanje sovražnike po smrti Ludvika XVI. • ZAČETEK JAKOBINSKEGA NASILJA – oblikovanje JAKOBINSKE SKUPŠČINE ; JAKOBINSKA DIKTATURA vodi JAKOBINSKI KONVENT • UKREPI: -” teorija suma” - zaplemba emigrantskih posesti - kmetje dobijo zemljo brez odškodnine - maksimiranje cen in mezd - prisilna posojila pri bogataših - REVOLUCIONARNI KOLEDAR
- NOVA USTAVA, ki naj bi začela veljati po koncu revolucija – uzakonila bi splošno volilno pravico, nedotakljivost lastnine, svobodo govora, vere, tiska - uvedejo splošno oborožitev • Nezadovoljstvo z jakobinsko diktaturo • Razdor znotraj jakobinskih vrst • Žrtev giljotine tudi Robespierre – 27. 7. 1793 (Danton, Marat, OLYMPE DE GOUGES……….)
4. FAZA (27.7. 1794 – 10. 11. 1799) PADEC ZAKOBINSKE DIKTATURE IN OBLAST ŽIRONDISTOV =KONEC REVOLUCIJE; 2. FRANCOSKA REPUBLIKA • Konec radikalne faze • V konvent se vrnejo žirondisti • Sprejetje nove ustave: izvršna oblast – DIREKTORIJ ; 5 ČLANOV – VLADA zakonodajna oblat - DVA DOMOVA (SVET 500; SVET STARIH) sodna oblast - VOLILNA PRAVICA ; 21 let stari moški, ki plačujejo davek ali so se udeležili vsaj enega vojaškega pohoda
Vse močnejši so tudi rojalisti • Pomembna vloga Napoleona • 9. /10. 11. 1799 – DRŽAVNI UDAR in ukaz o koncu revolucije
OBLAST NAPOLEONA (1799 – 1815) NOTRANJA POLITIKA • Nova ustava sprejeta z ljudskim glasovanjem • BONAPARTIZEM – PLEBISCITNA DIKTATURA • UTRJEVANJE OBLASTI – 1802 dosmrtni konzul, 1804 se okrona za cesarja= tako lahko končno nastopi kot dedič Rimskega cesarstva • Konec republike, razglasitev cesarstva; cesar in njegovi ministri niso odgovorni nikomur • NAPOLEONOV ZAKONIK – TEMELJ NOVE MEŠČANSKE DRUŽBE:
- enakost pred zakonom - varovanje zasebne lastnine - svoboda dela - odprava cehovske prisile - ločitev cerkve od držav - potrditev odprave fevdalnega reda - ENAKOST PRED ZAKONOM • KONKORDAT S CERKVIJO L. 1801 • Ustanovitev “novega plemstva” • “LEGIJA ČASTI” • AMNESTIJA FRANCOSKIH EMIGRANTOV • CENZURA IN POLICIJSKI NADZOR
ZUNANJA POLITIKA: KOALICIJSKE VOJNE NAPOLEONOVE VOJNE