Program za interno izobraževanje Ljubljana, 2006

1. CTK IN DIGITALNA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 476 37 33 Maja Vihar maja.vihar@ctk.uni-lj.si 01 476 37 41 Program za interno izobraževanje Ljubljana, 2006

2. Prezentacija dostopna na URL http://www.ctk.uni-lj.si/Publikacije/2007/ntf.ppt Ostale uporabne spletne povezave http://www.ctk.uni-lj.si http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/povezave.html http://www.ctk.uni-lj.si/zbirke/ http://ejournals.ebsco.com Program za interno izobraževanje Ljubljana, 2006

3. CILJI PREDAVANJA Kratka predstavitev CTK. Spoznati osnovno tipologijo e-virov. Pregled e-virov DK UL. Pregled osnovnih tipov licenčnih režimov v okolju CTK in DK UL. Spoznati različne sisteme za avtentikacijo v okolju DK UL. Predstavitev standardoteke. SciFinder Scholar - iskanje po zbirkah CA Plus in Medline

4. CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Ustanovljena l. 1949 pri Tehniški visoki šoli 2003 nov ustanovitveni akt Ustanovitelj: Vlada RS; (pod pristojnostjo MVZT) - samostojna visokošolska knjižnica - od l. 2003 pridružena članica UL - 1994 - selitev v začasne prostore (najem) - ???? – selitev v UL 3 temeljne usmeritve: - avtomatizacija - programi klasične in digitalne knjižnice - intenzivno združevanje in sodelovanje z domačimi in tujimi organizacijami

5. POSLANSTVO IN VIZIJA Zagotavlja informacijske in knjižnične storitve s področij tehnike in naravoslovja študentom in zaposlenim na UL. Storitve temeljijo na strokovnosti, kakovosti, prijaznosti do uporabnikov in sodobni tehnologiji. S povezavami z drugimi knjižnicami, knjižničnimi mrežami in informacijskimi sistemi zagotavlja svojim uporabnikom dostop do informacij in gradiv z vsega sveta.

6. STROKOVNA PODROČJA - arhitektura - urbanizem – umetnost - elektrotehnika - informatika - fizika - astronomija - matematika - gradbeništvo - geodezija - kemija - kemijska tehnologija - naravoslovje - ekologija - strojništvo - materiali - proizvodnja - knjižničarstvo - standardi, patenti.

7. POSEBNOSTI NAŠE PONUDBE 25.000 novejših knjig in revij v prostem pristopu. Večina gradiva je v računalniškem katalogu COBIB. Gradivo iz skladišča dostavimo v 15 minutah. Domov izposojamo tudi revije (razen zadnjega letnika). Avtomatizacija opravil. Prijetni študijski prostori odprti do 21.30.

8. CTK V ŠTEVILKAH – STORITVE (podatki za leto 2005) Število aktivnih članov knjižnice: 10.848 -od tega študentov: 8.907 - število uporabnikov DK: 60.000 Število obiskov v vseh oddelkih CTK-ja: ~211.000 Skupaj izposojene enote (brez standardov): 243.975 Medknjižnična izposoja: 10.726 posredovanih dokumentov Informacijske storitve - tematske poizvedbe: 1.420 - svetovanje: 419 - SDI (število profilov): 97 - informacije o citiranosti: 88 - signalne informacije: 211

9. CTK V ŠTEVILKAH – VIRI (podatki za leto 2005) Knjižnična zbirka na dan 31. 12. (brez NČ): 256.775 enot - knjige, disertacije, priročniki in učbeniki: 143.394 enot periodične publikacije: 39.178 letnikov standardi: 72.668 enot neknjižno gradivo:1.535 enot Prirast knjižničnega gradiva: skupno: 8.249 enot (nakup3.982dar4.267) nakup knjižnega gradiva: 2.582 enot nakup tiskanih periodičnih publikacij: 521 naslovov Izločanje gradiva: 42.266 enot

10. CTK V ŠTEVILKAH – VIRI (podatki za leto 2005) Podatkovne zbirke Cca 40 bibliografskih in drugih podatkovnih zbirk Elektronske revije 1.787 kupljenih e-naslovov dostop do okoli 3000 e-naslovov 242.776 pregledanih celotnih besedil Elektronske knjige 797 naslovov Spletno mesto CTK - obisk spletnega mesta 80.027

11. "GOOGLE GENERACIJA" Mlajša generacija uporabnikov knjižnic je vešča uporabe storitev interneta, a manj vešča uporabe rigidnih knjižničnih informacijskih sistemov. Razmišljanje, da "… na internetu se itak vse dobi…".

12. "GOOGLE GENERACIJA" Raziskava skupine EDNER med dodiplomskimi študenti o prvi izbiri e-vira: 45% - Google 10% - OPAC 9% - Yahoo 6% - Lycos po 4% - Alta Vista, Ask Jeeves, Bubl

13. SPREMEMBE V NAČINU UPORABE ELEKTRONSKIH VIROV Bliskovit razvoj svetovnega spleta. Primarni viri v elektronskih oblikah, zabrisane meje med primarnimi in sekundarnimi viri. Hitra rast števila podatkov in informacij, razvoj informacijske industrije. Spremenjene navade uporabnikov.

14. Hitra rast števila informacij in podatkov ter vzpon računalniške tehnologije. Posledica: razvoj informatike in informacijske industrije. Povečanje števila zapisov v bibliografskih zbirkah. Pojav faktografskih zbirk. Pojav elektronskih časopisov, elektronskih knjig. INFORMACIJSKA EKSPLOZIJA

15. KNJIŽNIČNI INORMACIJSKI SISTEM UNIVERZE V LJUBLJANI - KISUL 58 visokošolskih knjižnic. Cca 370 zaposlenih. V knjižnični informacijski sistem UL sta vključeni tudi NUK ter CTK - od leta 2003 pridruženi članici UL. NI centralnega sistema za upravljanje.

16. E-VIRI V KNJIŽNICAH UL Okoli 100 plačljivih e-virov (primarnih in sekundarnih). Okoli 3500 e-časopisov s celotnih besedil v okviru paketov e-revij. Več kot 12.000 revij s celotnimi besedili v okviru polnotekstovnih bibliografskih zbirk. Praktično vsi najbolj kakovostni – in tudi najdražji e – viri. Način avtentikacije.

17. E-VIRI GLEDE NA FUNKCIONALNO UPORABO - katalogi OPAC (COBIB) - e-revije in paketi elektronskih revij, - elektronske knjige in paketi e-knjig, - bibliografske podatkovne zbirke, - faktografske podatkovne zbirke, - agregatorji, indeksirani na različnih nivojih, - A-Z seznami, - zbirke združevalnih iskalnikov, zbirke openURL povezovalnikov. Značilnost sodobnih elektronskih virov: meja med posameznimi tipi ni tako ostro začrtana, kot pri klasičnih virih informacij.

18. E-VIRI GLEDE NA DOSTOPNOST • plačljivi elektronski viri, • prostodostopni elektronski viri, • - letna naročnina (annual subscription) ali • - plačilo posameznih informacij (pay-per view).

19. - zbirke v spletnem okolju – večina v CTK, • - zbirke na CD-romih – Chemical Abstracts, Perinorm, • zbirke na drugih elektronskih medijih – v CTK jih načeloma nimamo. • Do zbirk na CD-romih (Perinorm, CA na CD) v CTK dostopamo preko aplikacijskega strežnika CITRIX. Za dostop in uporabo potrebujete odjemalni program, ki ga lahko prenesete s strežnika CTK. Prav tako preko CITRIXA dostopamo do zbirke SciFinder! Uporabniki lahko do zbirk dostopajo z vseh računalnikov v multimedijski sobi. E-VIRI GLEDE NA MEDIJ

20. E – VIRI GLEDE NA PLATFORME IN ŠTEVILO SIMULTANIH UPORABNIKOV • Elektronski viri glede na platforme • - različni uporabniški vmesniki za iste zbirke, • - dinamično spreminjanje platform, • različne funkcionalne možnosti posameznih platform. • Elektronski viri glede na število hkratnih uporabnikov • - omejeno (WoS, SciFinder), • neomejeno.

21. UPORABNIŠKI VMESNIKI Orodje, ki nam služi za dostop do vsebine v elektronskem viru podatkov. Vsebina posameznih zbirk je enaka ne glede na uporabniški vmesnik, na katerem dostopamo do nje. Vendar različni uporabniški vmesniki omogočajo različne funkcionalne možnosti. Za dostop do e-revij ponavadi uporabljamo portale ponudnikov paketov e-revij.

22. Avtentikacija – ali gre za verodostojnega uporabnika. Avtorizacija – kakšne pravice ima dotični uporabnik. IP okolje oz. domensko okolje. IP kontrola dostopa – dostop iz natančno določenih računalnikov. Oddaljen dostop – dostop s poljubnih računalnikov izven IP okolja. AVTENTIKACIJA IN AVTORIZACIJA

23. Knjižnica mora zagotoviti, da do elektronskih virov dostopajo samo upravičeni uporabniki. Oddaljeni dostop omogoča uporabnikom dostop do virov s poljubne lokacije ob poljubnem času: od doma, internetne kavarne ipd. Za avtentikacijo potrebujete številko izkaznice vključene knjižnice in geslo. Različni sistemi oddaljenega dostopa: LDAP, Athens, Proxy strežniki ipd. KISUL – Proxy strežnik v NUK-u. Kompatibilen z zapisi članov v sistemu COBISS. ODDALJENI DOSTOP

24. LICENČNI POGOJI oz. LICENČNI REŽIM • Pogodba med knjižnico in ponudnikom e-vira opredeljuje: • kdo lahko dostopa do informacij in • kaj lahko z informacijami počne.

25. LICENČNI REŽIMI KISUL 10 licenčnih režimov na UL Agris, FSTA, CABA – dostopni le za BF in VF. Psyc Articles – le MF., FDV, FF, PeF in NUK. ScienceDirect – NI DOSTOPEN na lokaciji NUK-a Medline (na platformi Ovid) le za MF. Ostale zbirke, dostopne na vseh fakultetah UL.

26. SMISELNI POVZETKI POMEMBNIH LICENČNIH DOLOČIL ZA SCIENCE DIRECT Uporaba licenčnega gradiva Upravičeni uporabniki so: člani fakultet; študenti na podiplomskem in dodiplomskem študiju in zaposleni (vključno z začasno zaposlenimi ter študenti in profesorji na izmenjavi) na fakultetah, katerim je dovoljen tudi oddaljeni dostop (EZproxy). Če knjižnica omogoča dostop do knjižničnega gradiva javnosti, sme omogočiti tudi dostop do licenčnega gradiva pod pogojem, da uporabniki dostopajo do licenčnega gradiva v knjižnici. Dostop do licenčnega gradiva obsega priklic, prikaz na zaslonu, iskanje, nalaganje, tiskanje in shranjevanje posameznih člankov oz. poglavij za študijske raziskave, za izobraževalne in osebne namene. Kopiranje in shranjevanje je omejeno na posamične kopije zmernega števila posameznih člankov. Kopiranje in shranjevanje celotnih številk revij upravičenim uporabnikom ni dovoljeno. Posredovanje izvlečkov posameznih člankov licenčnega gradiva za izobraževalne in osebne namene drugih upravičenih uporabnikov dovoljeno. Posredovanje licenčnega gradiva za prodajne namene ni dovoljeno. Dovoljena je uporaba zmernega obsega licenčnega gradiva za pripravo predavanj in drugih gradiv za izobraževalne namene. Licenčno gradivo, ki se uporablja za predavanja v elektronski obliki, morajo udeleženci izobraževanja ob koncu semestra izbrisati. Za medknjižnično izposojo je potrebno članek natisniti. Natisnjene izvode je dovoljeno pošiljati po pošti in po faksu oddelkom medknjižnične izposoje akademskih, raziskovalnih in nekomercialnih knjižnic. Medknjižnična izposoja profitnim organizacijam in posameznikom ni dovoljena. Elektronski prenos datotek ni dovoljen. Dajalec licence si pridržuje pravico, da nadzoruje dostop do licenčnega gradiva in uporabo le-tega z namenom odkrivanja morebitnih zlorab. Omejitve uporabe licenčnega gradiva: Dostop do licenčnega gradiva je dovoljen samo upravičenim uporabnikom. Licenčnega gradiva ni dovoljeno prilagajati, prirejati, spreminjati, prevajati ali oblikovati njegovih izvajanih del ali uporabljati licenčno gradivo na način, ki bi kršil avtorske pravice. Prav tako ni dovoljeno odstranjevanje, prikrivanje ali spreminjanje avtorske pravice ali drugih zaznamkov, ki so del licenčnega gradiva. Uporaba licenčnega gradiva v komercialne namene ni dovoljena. Obveznosti knjižnic: Knjižnice bodo upravičene uporabnike ustrezno obveščale o varovanju intelektualne lastnine in drugih pravic, ki se nanašajo na licenčno gradivo. Trudile se bodo preprečevati kršenje načel intelektualne lastnine in drugih pravic, ki se nanašajo na licenčno gradivo. V primeru kršenja omenjenih pravic bodo sprožile ustrezne ukrepe

27. PREGLED E-VIROV CTK Bibliografske podatkovne zbirke: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/, Elektronske revije: http://www.ctk.uni-lj.si/Revije/, Portal e-revij Univerze v Ljubljani:http://ejournals.ebsco.com, Elektronske knjige: http://www.ctk.uni-lj.si/Knjige/ Elektronski slovarji http://www.ctk.uni-lj.si/slovarji/

28. UPORABA E-REVIJ Portal e-revij http://ejournals.ebsco.com Vstopna točka do e-revij na spletnem mestu CTK-ja http://www.ctk.uni-lj.si/revije/ Dostop do e-revij na portalih posameznih založb in informacijskih servisov http://www.ctk.uni-lj.si/Revije/ponudniki-revij.html

29. PREGLED LOKALNIH E-VIROV CTK MECH http://www.ctk.uni-lj.si/Eva/Mech/index.html Katalog standardov CTK-ja http://www.ctk.uni-lj.si/standardi/ Patenti http://www.ctk.uni-lj.si/patenti Slovenska e-periodika http://www.ctk.uni-lj.si/eva/pusnik/periodika/ Predmetne oznake http://www.ctk.uni-lj.si/Eva/predmetne/index.html

30. OSTALE VSTOPNE TOČKE V OKOLJU DK UL Mrežnik NUK http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik_brez.asp Digitalna knjižnica CMK http://www.mf.uni-lj.si/cmk/www-viri/erevije-i.html Informacijski viri EF http://www.ef.uni-lj.si/enote/cek/menuzbirke.asp AGROWEB BF http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/indexslo.html Digitalna knjižnica ODKJG http://www.odk.fdv.uni-lj.si/

31. PREGLED OSTALIH LOKALNIH VIROV E-VIROV KISUL Posamezni vsebinski sklopi: Disertacije: Dela FDV, http://dk.fdv.uni-lj.si/DelaFDV/ Diplomske naloge FF, http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge Disertacije EF, http://www.cek.ef.uni-lj.si/dela/ Celotna besedila člankov: Zbirka člankov EF, http://www.cek.ef.uni-lj.si/clanki/index.html Preprinti FRI, http://eprints.fri.uni-lj.si/

32. PROSTODOSTOPNI VIRI KOT PRIPOMOČEK PRI REFERENČNEM DELU Problem – kakovost prostodostopnih virov. Metode za ocenjevanje ustreznosti pridobljenih informacij. Primer: Martin Luther King!!!

33. TIPOLOGIJA PROSTODOSTOPNIH VIROV • Prostodostopne e – revije in e – knjige, • - odprti arhivi - agregatorji e - revij (DOAJ, HighWire), • prostodostopni AZ seznami (Regensburg) e-revij, • prostodostopni arhivi – agregatorji elektronskih knjig (National Academy Press), • zbirke prednatisov (Eprints), • prostodostopne bibliografske zbirke, • prostodostopne faktografske zbirke, • specializirani spletni iskalniki po znanstvenih in strokovnih vsebinah (Scirus, RDN), • vortali, spletni katalogi, splošni spletni iskalniki.

34. AKADEMSKI ISKALNIKI PO SPLETNIH VIRIH Google Scholar http://scholar.google.com Academic Live http://academic.live.com Scirus http://www.scirus.com

35. UČINKOVITO PRIDOBIVANJE INFORMACIJ V SPLETNEM OKOLJU Izobraževanje, ki ga v CTK prirejamo mesečno. Kratek povzetek http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/povezave.html

36. EDUROAM – BREZŽIČNI DOSTOP DO INTERNETA Eduroam - mednarodno akademsko brezžično omrežje. Kdo lahko uporablja Eduroam v CTK? Kdo lahko dobi začasno uporabniško ime v CTK? Uporabniško ime, pridobljeno v CTK se lahko uporablja samo v CTK in ne tudi v drugih ustanovah, vključenih v EDUROAM.

37. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV V CTK-ju Obveščanje o gradivu: e-pošta, opomini, tudi SMS sporočila po Bibliofonu. Obveščanje o e-virih in digitalni knjižnici: e-poštna lista uporabnikov (trenutno okoli 4000 naslovov zaposlenih na UL, možnost prijave na spletnem mestu CTK. Obveščanje z uporabo RSS kanala: za uporabo moramo imeti nameščen odjemalec RSS. Novice ažuriramo predvidoma 1X mesečno.

38. ZAKLJUČEK DK UL je razpršena na različnih spletnih mestih – ni enotnega vstopnega portala. Načrt – enotna vstopna točka, orodja za enostavnejšo uporabo e-virov. Pomembnost oddaljenega dostopa. Spletni iskalniki ali knjižnice? →uporabnikov ta borba za preživetje ne zanima.

39. SciFinder Scholar (SFS) in pogoji uporabe Pregled zbirk na SFS Posebnosti zbirke CAplus Pregled različnih načinov iskanja Patenti – ponudba PATLIB centra v CTK Standardi – pomen, iskanje v zbirki Perinorm Praktičnidel – primeri, vaje Vsebina

40. SFS je program za iskanje v zbirkah:CAplus - Chemical Abstracts Service (CAS)in MEDLINE - U.S.National Library of Medicine(NLM)preprostejša uporaba:SFS:plačilo letne naročnine, posebej prirejen za končnega uporabnika, namenjen za uporabo na akademskih ustanovahSTN International:linijski dostop,inf.specialisti

41. Licenčna pogodba Izključno za študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani (UL) Iz prostorov UL, CTK in NUK (registracija IP) Oddaljeni dostop (če je zagotovljen nadzor) 3 sočasni uporabniki, časovna omejitev neaktivnosti Izjava o spoštovanju pogojev – potrditev ob prijavi v zbirko Navodila za namestitev klienta in dostop: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/ Dostop in uporaba - pogoji

42. Licenčna pogodba Za osebne namene v izobraževalnih ali raziskovalnih procesih na UL Komercialna uporaba prepovedana Naenkrat dovoljeno shraniti do 100 zapisov Največje skupno dovoljeno število shranjenih zapisov je 5000 Brisanje shranjenih vsebin, ko preneha namen uporabe Dostop in uporaba - omejitve

43. Iskanje informacij in podatkov v zbirkah: CAplus(Chemical Abstracts, 25 mio zapisov) REGISTRY- podatki o kemijskih spojinah, sekvencah, 84 mio CASREACT- kemijske reakcije, 10 mio CHEMLIST - nevarne kemikalije, 230.000 CHEMCATS - katalogiproizvajalcev kemikalij, 8.5 mio MEDLINE(od l.1951 - ; 15 mio zapisov) Kaj omogoča SFS?

44. Tiskana inačica Chemical Abstracts od l.1907 dalje, elektronska verzija na STN od l.1967 dalje – SFS združuje oboje Preko 9000 znanstvenih revij, konferenčni zborniki, knjige, patenti, tehnična poročila, disertacije, predtiski Več kot le kemija: agronomija, molekularna biologija, živilska tehnologija in biotehnologija, mikroorganizmi, alge, glive, fermentacija, bioindustrijske metode Dnevno dopolnjevanje, vnos patenta v 1-2 dnevih od podelitve Sistematična terminologija: 80 sekcij, CA LEXICON (slovar deskriptorjev), CAS št. CAplus - Bibliografska zbirka

45. Faktografske zbirke CAS: REGISTRY- kemijske spojine, sekvence:poimenovanje, CAS identifikacijske številke, lastnosti CASREACT- kemijske reakcije iz objavljenih člankov, indeksiranih v CA od 1985 in patentov, indeksiranih v CA od 1991 CHEMLIST - nevarne snovi in registrirane kemikalije pri mednarodnih organizacijah ali v različnih državah CHEMCATS – komercialno razpoložljive kemikalije, podatki o proizvajalcih Bibliografska MEDLINE– avtorski izvlečki, indeksiranje po MeSH tezavru (Medical Subject Headings) Druge zbirke na SFS

46. reševanje problema - definicija problema poimenovanja, različni jeziki, slovarji spoznavanje zbirke in sistema za iskanje iskanje in analiza rezultatov ključne besede, viri širjenje, oženje, spreminjanje iskanja iskanje primarnih dokumentov iz zbirk CTK-ja drugod (s pomočjo medknjižnične izposoje) Napotki za iskanje

47. Bibliographic Information Methods for monitoring oxidative stress response in yeasts. Jamnik, Polona; Raspor, Peter. Food Science and Technology Department, Chair of Biotechnology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. Journal of Biochemical and Molecular Toxicology (2005), 19(4), 195-203. Publisher: John Wiley & Sons, Inc., CODEN: JBMTFQ ISSN: 1095-6670. Journal; General Review written in English. CAN 143:474299 AN 2005:1029941 CAPLUS (Copyright (C) 2006 ACS on SciFinder (R)) Abstract A review. Changes in the chem. or phys. conditions of the cell that impose a neg. effect on growth demand rapid cellular responses, which are essential for survival. Mol. mechanisms induced upon exposure of cells to such adverse conditions are commonly designated as stress responses. Herein, different methods which can be used to monitor oxidative stress response in yeasts are presented including monitoring of oxygen partial pressure during yeast cultivation, cell viability detn., measuring activity of enzymic and level of nonenzymic primary antioxidant defense systems, and examn. of transcriptome and proteome changes. Addnl., some studies are given as examples of particular method's application for studying oxidative stress response in yeasts. Indexing -- Section 9-0 (Biochemical Methods) Antioxidants Growth, microbial Oxidative stress, biological Yeast (methods for monitoring oxidative stress response in yeasts) Zapis v CAplus – posebnosti ! Naslov prvega avtorja Naslov prvega avtorja Standardne okrajšave CAS Standardne okrajšave CAS Indeksiranje – 80 sekcij Indeksiranje – urejen slovar izrazov Indeksiranje – urejen slovar izrazov

48. Proteome Transcriptome Role: ANT (Analyte); BSU (Biological study, unclassified); ANST (Analytical study); BIOL (Biological study) (methods for monitoring oxidative stress response in yeasts) Partial pressure (oxygen; methods for monitoring oxidative stress response in yeasts) 7782-44-7, Oxygen, biological studies Role: BSU (Biological study, unclassified); BIOL (Biological study) (methods for monitoring oxidative stress response in yeasts) Supplementary Terms review oxidative stress yeast viability antioxidant defense transcriptome proteome Citations 1) Mager, W; Yeast stress responses 1997, 1 2) Ruis, H; Bioessays 1995, 17, 959 3) Piper, P; Yeast stress responses 1997, 75 4) Costa, V; Rev Mol Aspects Med 2001, 22, 217 5) Jamnik, P; J Biochem Mol Toxicol 2003, 17, 316 6) Koch, A; Methods for general and molecular bacteriology 1994, 248 7) Jamieson, D; FEMS Microbiol Lett 1996, 138, 83 8) Grant, C; Biochem Biophys Res Commun 1998, 253, 893 9) Raspor, P; Food Technol Biotechnol 1999, 37, 81 "Vidik obravnave" te spojine v članku "Funkcija-vloga" posamezne spojine v tem članku Pojasnilni stavki CAS številka, ime, funkcija CAS številka, ime, funkcija Dodatna gesla indeksatorja Dodatna gesla indeksatorja Citirani viri – "preteklost" Citirani viri – "preteklost" Povezave na druge zapise v CA

49. Zapis v REGISTRY – posebnosti ! Daljši zapis Komercialni viri Predpisi-zakonodaja Reakcije

50. EXPLORE - iskanje v bibliografskih podatkih / izvlečku tematsko avtorjev inštitucij Spojin in reakcij z risanjem struktur Spojin z molekulsko formulo Možnosti iskanja rezultati iskanja iz CAplus, MEDLINE rezultati iskanja iz Registry