Trubar – skladišče elektronskih učnih gradiv

1. Trubar – skladišče elektronskih učnih gradiv

2. Projekt SIO • Slovensko izobraževalno omrežje • namenjeno bo vsem učiteljem in učencem • Sestavljeno iz več modulov • deloma povezani, primer: osrednja prijava • po drugi strani morajo biti dovolj neodvisni, da ji lahko izdelajo različni ponudniki • večina modulov temelji na obstoječih odprtokodnih rešitvah • Trenutno pogajanja s ponudniki, razvoj bo potekal v naslednjih mesecih

3. Moduli SIO • AAI (osrednji sistem avtorizacije uporabnikov) • CMS (Yoomla) • spletne učilnice • spletna pošta • Trubar – skladišče (repozitorij) učnih gradiv

4. Skladišče učnih gradiv: kaj je to in zakaj ga potrebujemo?

5. Kaj hranimo v skladišču? • Učne vsebine • spletne strani • učni listi • interaktivne vsebine (filmi, kvizi, itd.) • Metapodatki • podatki o gradivu • predvsem namenjeni lažjemu iskanju • standarden, računalniku razumljiv format (npr LOM XML)

6. Zakaj skladišče učnih gradiv, ne Google in Wikipedia • Z iskanjem šolske teme na Googlu ali Wikipediji hitro najdem natančno razlago teme • kaj pa če želim najti učni list s pripravami za uro? • ali nekaj nalog za vajo? • ali uradni slovenski elektronski učbenik? • Kaj naredim z gradivom, ki sem ga sestavil, če ga želim deliti z drugimi? • lahko postavim vsebino na svoj strežnik ali blog • kako dolgo bo preživela tam? • kako bodo drugi našli? • lahko uporabim značke na Del.icio.us ali Digg • še boljše uporabiti specializirano orodje, kjer lahko hkrati objavim in označim • Nadzor kvalitete

7. Stari in novi Trubar • Stari Trubar na FMF od leta 1995 • hrani različne sheme metapodatkov • omogoča iskanje po gradivih • manjka shranjevanje celotnih gradiv s kontrolo verzij, avtorizacija uporabnikov, učinkovit sistem nadzora kvalitete,... • zadnja leta malo aktiven – upam, da bomo z novim Trubarjem spet pritegnili uporabnike

8. Cilji modula Trubar

9. Varno hranjenje gradiv • v ozadju Trubarja je centralni dokumentni sistem, ki hrani gradiva • shranjena zgodovina starih verzij (dostopne po potrebi) • ne želimo, da bi skladišče vsebovalo 30 skoraj enakih gradiv (ki so v resnici različne verzije istega gradiva) • kaj če želim pokazati gradivo, ki sem ga našel nekaj dni prej, pa se je vmes spremenilo? (potrebujem zgodovino) • med drugim želimo pritegniti uporabnike s tem, da jim omogočimo varno hranjenje gradiv, ki bi bila sicer izgubljena ob naslednji namestitvi OS na domači računalnik

10. Olajšati iskanje po gradivih • gradiva opremljena z metapodatki, namenjenimi predvsem lažjemu iskanju • klasika: naslov, opis, ključne besede, avtor • klasifikacije po različnih šifrantih, npr. po učnem programu • omogoča hierarhično brskanje namesto iskanja • mednarodne klasifikacije omogočajo precej natančno iskanje po skladiščih v drugih državah

11. Doseči in ohranjati kvaliteto gradiv v Trubarju • več nivojev uporabnikov • uporabniki: potrebno preverjanje vnosov • zanesljivi uporabniki: lahko vnašajo brez preverjanja • uredniki: preverjajo vnose navadnih uporabnikov • administratorji: dodeljujejo pravice, skrbijo za delovanje • omogočene recenzije uradnih oseb (npr. z MŠŠ) • taka gradiva se lahko označi kot uraden ekvivalent učbenika • uporabniki lahko ocenjujejo in komentirajo • ocene z zvezdicami • komentarje včasih potrebno moderirati – mogoče bolje brez?

12. Povezljivost z drugimi skladišči gradiv • metapodatki združljivi s standardno shemo LRE-LOM (v uporabi po vsej Evropi) • črpanje metapodatkov (standard OAI-PMH) • deluje v obe smeri • drugi repozitoriji lahko poberejo vse ali del vseh metapodatkov s Trubarja • Trubar lahko sam na ta način pridobi metapodatke od drugih (npr. manjših slovenskih repozitorijev) • iskanje na daljavo (standard LRE) • hitro iskanje po evropski federaciji repozitorijev

13. Podpora sodelovalnemu načina izdelave gradiv • mnogi učitelji izdelujejo lastna učna gradiva – veliko dela podvojenega • želimo, da bi lahko avtorji prilagajali že narejena gradiva, namesto da pišejo nova • pomembno je, da so narejena gradiva dostopna vsem in pod eno od odprtokodnih licenc (npr. CreativeCommons)

14. Izzivi pri specifikaciji in razvoju novega Trubarja

15. Metapodatki • Kompromis med iskanjem in vpisovanjem • pri iskanju pomembni čim boljši in čim popolnejši metapodatki • pri dodajanju si želimo izpolniti čim manj polj • kolikor mogoče naj se izpolni avtomatsko • pri šifrantih potrebujemo dobra polavtomatska orodja (dopolnjevanje, brskanje po hierarhiji) • veliko lahko izvemo iz profila uporabnika • učitelj: kateri predmet uči? • avtomatsko predizpolnimo polje o avtorju • omejitve zakona o varstvu osebnih podatkov

16. Zbirke • Gradiv na Trubarju bo (upamo) zelo veliko • Včasih skupina ljudi želi delati z manjšo množico gradiv • projekti, razpisi, kopije manjših repozitorijev, ... • npr. Spletna knjižnica za strokovno in poklicno izobraževanje • ali gradiva na razpisu za Najboljše e-gradivo ’08 • Zbirka je “lokalni” del celotnega skladišča – z zbirko delamo kot z manjšim skladiščem

17. Šifranti oz. klasifikacijske sheme • Nekatere klasifikacijske sheme fiksne, npr. UDK ali LRE tezaver • Želimo dodati klasifikacijo po učnih programih • omogoča brskanje namesto iskanja • ne vemo niti kateri učni programi obstajajo, kaj šele da bi jih znali vse vgraditi v Trubarja • šifrante za učne programe bodo morali sestavljati in dodajati strokovnjaki za ustrezna področja • programi se pogosto spreminjajo

18. Rešitev: odprte klasifikacije • Trubar bo omogočal hkratno klasifikacijo po več klasifikacijskih shemah • Mogoče bo dodajati nove sheme, npr. kup različnih učnih programov • standarden hierarhičen zapis klasifikacijskih shem • zapis bo omogočal preslikovanje iz ene sheme na drugo • tako lahko ob uvedbi novega učnega programa poskrbimo, da ostanejo veljavne oznake po starem programu • Programe lahko vnesejo strokovnjaki po zaključku projekta

19. Ocenjevanje gradiv • Osnovno filtriranje (uredniki Trubarja) • Ocenjevanje uradnih oseb • z sličico označimo inštitucijo, ki je potrdila gradivo • Družbeno ocenjevanje z zvezdicami • relevantno šele, ko imamo več (5? 10?) ocen • hranimo seznam vseh ocen z IDji uporabnikov • uporabniki z več izkušnjami imajo večjo težo • onemogočimo, da bi isti uporabnik isto gradivo ocenil večkrat • Druge statistike: • število klikov, • število dodajanj gradiva med priljubljene, ...

20. Problem verzij • Dokumentni sistem omogoča Trubarju, da hrani celotno zgodovino gradiva, toda ... • ... kako vemo, ali je vnešeno gradivo nova verzija obstoječega? • vnašalec pove, da gre za novo verzijo • Trubar lahko pomaga tako, da ponudi seznam gradiv, ki si jih je vnašalec naložil na svoj računalnik • potrebno ločiti tudi med novo verzijo obstoječega gradiva in gradivom, nastalim na podlagi obstoječega • avtomatsko: približno primerjanje (zaenkrat ZF)

21. Gradiva zunaj Trubarja • Včasih želimo na Trubarju hraniti samo metapodatke, gradiva pa na drugem strežniku • Trubar lahko naredimo za osrednji iskalnik po slovenskih skladiščih e-gradiv • problem mrtvih povezav – potrebno preverjati (avtomatsko, če je mogoče)

22. Običajne pasti pri sestavljanju specifikacij ...