Žvečenje in požiranje

1. Žvečenje in požiranje

2. Oživčenje temporomandibularnega sklep - mehanoreceptorji • a. Ruffinijeva ali Meissnerjevega telesca (globularni ali ovoidni končiči) so raztresena po ovojnici, imajo nizek prag, se počasi adaptirajo, verjetno A beta vlakna • b. Pacinijeva telesca z debelo ovojnico so v globljih plasteh kapsule in v bližini žil, imajo nizek prag in se hitro adaptirajo, tipa A beta • c. Golgijeva fusiformna telesca v ligamentih in tetivah sklepa, imajo visok prag in se zelo počasi adaptirajo

3. Oživčenje temporomandibularnega sklep – ostali receptorji • nekorpuskularni receptorji (prosti živčni končiči nemieliniziranih vlaken v lateralnem ligamentu) • droben mieliniziran plexus v kapsuli (A delta vlakna in nemielinizirana C vlakna) - povezana z zaznavo bolečine)

4. Mišice, ki sodelujejo pri žvečenju • Elevatoji mandibule: • m. masseter (vlakna I in IIa) • m. temporalis (prevladujejo vlakna I) • m. pterygoideus medialis (vlakna I in IIa) • m. pterygoideus lateralis (prevladujejo vlakna I)

5. Mišice, ki sodelujejo pri žvečenju • Depresorji mandibule: • Suprahyoidne mišice: • m. digastricus (prevladujejo vlakna IIa) • m. mylohyoideus • m. geniohyoideus • m. stylohyoideus • Infrahyoidne mišice: • m. sternohyoideus • m. thyrohyoideus • m. omohyoideus • m. sternothyroideus

6. Incizija • Kondil potuje naprej in navzdol – zobje se razmaknejo • Zobje zagrizejo v hrano – mandibula se premakne nazaj ter levo in desno (žagajoči gibi razrežejo hrano)

7. Mišice, ki sodelujejo pri transportu hrane • Ekstrinzične mišice jezika – nadzorujejo položaj in gibe jezika • Intrinzične mišice jezika – skrbijo za obliko jezika • Obrazne mišice

8. Faze žvečenja • razmik med zobmi – faza odprtja čeljusti (počasna in hitra) • zobje se dotaknejo – faza hitrega zaprtja čeljusti • Nastane asimetrija gibov na delovni in na nasprotni strani čeljusti – neenaka aktivacija mišic na obeh straneh • faza v kateri se drobi hrana med zobmi – počasna faza zapiranja čeljusti (kontaktna faza ali faza moči)

9. Nadzor žvečenja • Zavesten nadzor v motoričnem korteksu • Refleksna aktivnost – generator gibov (?), cerebelumu • Gibe nadzorujejo receptorji periodontalnih ligamentov, mišic, sklepov, receptorji za pritisk in dotik v jeziku in nebu

10. Refleksni nadzor žvečenja • Maseterski refleks • Refleks odpiranja čeljusti • Razbremenitveni refleks

11. Sesanje in pitje • Sesanje • Pri sesanju materinega mleka je negativen pritisk v ustih • Pri pitju mleka iz stekleničke je pozitiven pritisk v ustih • Pitje tekočine • Faza zbiranja tekočine v sprednjem delu ustne votline • Faringealna faza požiranja

12. Požiranje bolusa • oralna faza – se začne, ko nastane bolus v zadnjem delu ustne votline. Traja 1 sekundo in je hotena, se lahko začne in zaključi hoteno. • faringealna faza – refleksna. Traja 0,1 sekunde. • esofagealna faza – refleksna Traja nekaj sekund.

13. Oralna faza • oblikovanje bolusa in topljenje s slino med jezikom in nebom • potiskanje bolusa nazaj pri zaprtih ustih in zobeh v okluziji. Bolus se dotakne posteriorne stene farinksa in arcusov palatoglossusov

14. Faringealna faza • Aktivacija centra za požiranje v retikularni formaciji • Zaščita dihalnih poti • Inhibicija respiracije • Zaprtje dihalnih poti • Stik glasilk • Epiglotis pade kot pokrov na larinks šele na koncu prvega požirka • Zatesnitev nosne votline –dvig mehkega neba

15. Ezofagealna faza • Relaksacija mišice, ki zapira požiralnik med dihanjem • Peristaltični val (m. constrictor pharyngis)

16. Govor – nastajanje zvoka • Spreminjanje toka izdihanega zraka med glasilkami – vibriranje • Oddaljenost glasilk določa glasnost zvoka • Napetost glasilk določa frekvenco ali višino zvoka

17. Načina nastajanja govora • s selektivnim ojačanjem točno določenih frekvenc s spreminjanjem volumna resonančnih votlin – nastajanje vokalov • s kontroliranjem spuščanja zraka – nastajanje konzonantov

18. Okus in voh

19. Tipi odgovorov • Depolarizacija • Hiperpolarizacija, ki ji sledi depolarizacija • Hiperpolarizacija

20. Izločanje sline

21. Skupne lastnosti žlez slinavk • sekretomotorična avtonomna vlakna nadzirajo pretok • osmotski pritiske je nižji kot v serumu. • Osmotski pritisk narašča, ko narašča tok sline • V slini je 2 do 10 krat višje koncentracije K+ v primerjavi s serumom. • Vsebuje visoko koncentracijo amilaze

22. Dejavniki, ki vplivajo na izločanje sline • cirkadialne variacije toka (med spanjem je tok skoraj enak 0) • spremembe pretoka vplivajo na sestavo (med večanjem pretoka koncentracija Na+, Cl- in HCO3- proteinov in amilaze raste, koncentracija K+ pada) • pretok je pod vplivom avtonomnega živčevja (predvsem parasimpatika pa tudi simpatik zvečata pretok) • vpliv je refleksen preko draženja mehanoreceptorjev in receptorjev za okus

23. Nadzor avtonomnega živčevja • inhibira sekrecijo K+ • Inhibira reabsorbcijo Na+ • stimulirana sekrecija HCO3- • parasimpatik zveča pretok sline • simpatik zveča koncentracijo proteinov

24. Bolečinski receptorji v pulpi

25. Inervacija pulpe • Nevroni imajo jedra gangliju v n. trigeminusa • Centrlni aksoni se končajo v jedru trigeminusa • V pulpi vlakna konvergirajo proti apeksu • Pulpa je v glavnem oživčena z: • A delta vlakni • C vlakni

26. Tipi živčnih vlaken v pulpi • holinergična debela in tanka vlakna • tanka vlakna, ki vsebujejo substanco P • simpatična nemielizirana vlakna, ki vsebujejo noradrenalin ali VIP • vlakna, ki vsebujejo snov, ki je gensko podobna kalcitoninu (vstopajo v dentinske tubule).

27. Živčni končiči • Segajo 1 do 2 mm v dentin • Potekajo v dentinskih tubulih ob procesusih odontoblastov • Največja gostota je na vrhu pulpe in najmanjša v koreninah • Gostota inervacije ne vpliva na intenziteto bolečine • Niso mehansko povezani z odontoblasti

28. Aferentna vlakna • Nimajo spontane aktivnosti • A delta vlakna reagirajo tudi na mehansko stimulacijo • C vlakna lahko reagirajo na toplotno draženje • Vnetje pulpe vpliva na odgovore aferentnih vlaken (postanejo spontano aktivna in močneje odgovorijo na draženje dentina=hipersenzitivnost dentina)

29. Sklenina • Sklenina je občutljiva na: • Toplotno draženje • Mehansko draženje • Kemično draženje • Nima živčnih končičev

30. Mehanizem draženja živčnih končičev v dentinu-hidrodinamična teorija • Draženje povzroči premikanje tekočine v dentinskih tubulih in živčne končiče • Ojačanje na meji med dentinom in pulpo zaradi akumulacije tekočine na tem mestu • Katerikoli dražljaj, ki povzroči premik tekočine, draži živčne končiče • Direktni dražljaj je mehanski zaradi spremembe pritiska

31. Ne-bolečinsko draženje pulpe • A beta vlakna iz mehanoreceptorjev z nizkim pragom • Sodelujejo pri regulaciji sile pri žvečenju

32. Centralna projekcija bolečinskih vlaken • Centralni aksoni se končajo: • v zadnjem rogu hrbtenjače • V možganskem deblu (imajo pomen za prebolečinske občutke ali pri prostorski diskriminaciji bolečine) • Projekcije v ventromedialnem in ventrobazalnem delu talamusa • Projekcije v obrazni del primarnega senzoričnega korteksa (večino nevronov lahko vzdražijo tudi nebolečinski dražljaji-konvergenca)

33. Regeneracija • Po prekinitvi živca pride do ponovnega vraščanja žičnih vlaken v pulpo • Zaznava se obnovi, ko se živčni končiči vrnejo v dentin • Med resorpcijo korenin mlečnih zob je nekaj časa inervacija skupna za mlečni in nadomestni stalni zob • Sledi degeneracija pulpe mlečnega zoba, stalni zob prevzame njegovo inervacijo

34. Periodontalni mehanoreceptorji

35. Receptorji • Mehanoreceptorji Ruffinijevega tipa • Lokalizirani v apikalni tretjini zobne korenine • Debela mielinizirana vlakna • Končiči so v stiku s kolagenskimi ligamenti

36. Način draženja periodontalnih mehanoreceptorjev • Premik zoba v alveoli povzroči napetost v preiodontalnem ligamentu, kar draži receptorje • Stopnja draženja je odvisna od: • Intrinzičnih lastnosti receptorjev • Od velikosti sile, ki je potrebna za premik zoba (statična faza odgovora) • Položaj receptorja vpliva na karakteristiko odgovora • Smer premika (kot premika - pri manjši sili je manjša občutljivost na kot premika) • Hitrost draženja (dinamična faza odgovora)

37. Posamezni nevroni • Lahko reagirajo na več smeri premikov enako močno (posledica zapletene ureditve kolagenskih vlaken) • 50% jih ima spontano aktivnost • Nekateri odgovorijo na draženje več zob • Regeneracija nastopi po 6 tednih in nikoli popolna

38. Delitev nevronov • Nevroni s telesi v gangliju n. trigeminusa: • izhajajo predvsem iz sredine korenine • Imajo sinapse v senzoričnem jedru trigeminusa • Odgovorijo na draženje posameznega zoba • Nevroni s telesi v mesencefaličnem jedru trigeminusa: • Izhajajo predvsem iz apeksa korenine • Nimajo sinaps • Odgovorijo na draženje več zob • Reagirajo največ 10 sekund (inhibicija)

39. Centralne projekcije • Ventroposteromedialno jedro talamusa • Posamezna področja reagirajo na premike posameznih zob ali celih kvadrantov - konvergenca