Obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti

1. Obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti Mojca Z. Dernovšek

2. Stresor in stres • Stresor začasno zamaje ravnovesje posameznika. • Stres je povsem normalno odzivanje. • Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi. • Vplivajo: osebnost, izkušnje, energetska opremljenost, okoliščine, okolje ...

3. Doživljanje stresa

4. Delavci in stresorji Nekaj specifičnih stresorjev pri delavcih: • občutek nemoči zaradi narave dela • občutek nemoči in jeze pri soočanju s težavami pri delu • Nepredvidljiv urnik dela, troizmensko delo ali dežurstva Splošni stresorji v delovnem okolju: • nepredvidljiv delovni urnik • neugodni medosebni odnosi

5. K stresu prispevajo I:  prevelike obremenitve: 1 zunanje • zaradi napornega urnika • navadno je na te obremenitve zelo težko vplivati, čeprav si vsi želimo olajšanja dela na račun več zaposlenih, manj nadur, boljše organizacije dela, itd. 2 notranje • zaradi lastnih pričakovanj (navadno visoka) • slabšega obvladovanja ali pa občutka slabšega obvladovanja strategij, situacij, nalog (nezaupanje sebi)

6. K stresu prispevajo II:  posebna delovna situacija, ki se nenehno ponavlja • pritisk odgovornosti in časa, ko je potrebno postoriti določena opravila • nejasni kriteriji uspeha vodijo v nezadovoljstvo z lastno sposobnostjo (nejasnost nastane s strani osebe v stresu!!!!) • majhen manevrski prostor vodi v nezadovoljstvo z lastno sposobnostjo

7. Začaran krog nastane ko: Prevelike obremenitve in posebna delovna situacija, ki se nenehno ponavlja, utrjuje pri posamezniku:  občutek nemoči, da oseba ni dorasla situaciji;  misel, da bi se morala oseba bolj potruditi na delovnem mestu in da bi bilo potem bolje, da bo potem lahko vplivala na moteče dejavnike

8. Začetek začaranega kroga To vodi v povečano prizadevanje in željo, da bi se oseba dokazala pri delu. Rada se izmika sporom in se ne izpostavlja tudi kadar gre zanjo, opušča lastne potrebe in dejavnosti, ki prinašajo zadovoljstvo. Postavi si nove vrednote, ki so delo in uspeh.

9. Nastanejo problemi: Lahko se zgodi, da posameznik, ki se ne zaveda težav, dovoli, da se mu zamajejo ali celo porušijo njegovi stebri podpore: družina, prijatelji, prostočasne dejavnosti in živi le še za službo. SLUŽBA DRUŽINA HOBIJI PRIJATELJI zdravje

10. Razvoj depresije Umik Zanikanje težav Občutek razvrednotenja Občutek notranje praznine Ranljivost povečana – stebri podpore oslabljeni VEDENJE Jok Umikanje v samoto Poležavanje Opuščanje aktivnosti Slaba skrb zase Nespečnost Hiter nastanek depresije po večjem stresu na delovnem mestu MISLI Sem nevreden Ni prihodnosti Sem slab Nima smisla Ni mi pomoči Umrl bom Počasen razvoj depresije, ko se stresu še nalagajo TELO Bolečine Utrujenost Mravljinci ČUSTVA Žalost Potrtost Nemoč Napetost Tesnoba

11. Maslach Burnout Inventory (MBI) • meri sindrom v treh dimenzijah: • emocionalni izčrpanosti • stopnji depersonalizacije in cinizma • izgubi osebne učinkovitosti • Če ima posameznik težave na eni dimenziji, gre za blago izražen sindrom. • Če ima težave na dveh dimenzijah, gre za srednje izražen sindrom, težave na treh dimenzijah pa kažejo na hudo izražen sindrom izgorevanja.

12. Napovedni dejavniki sindroma izgorevanja Sociodemografski dejavniki, ki so napovedovali srednje izraženi sindrom izgorevanja: moški spol, starost 45-55 let, doživljanje pretiranega stresa zaradi pretirane obremenitve z delom, težave z uskladitvijo privatnega in službenega življenja, spremembe delovnem okolju in nezanesljivost delovnega mesta. Goering et al, 2005

13. Moški : ženske • Pri ženskah bolj pogosto vidimo, da se umikajo, si očitajo in imajo zmanjšano samozavest. Poiščejo pomoč in so pripravljene govoriti o težavah. • Pri moških so pogosti razdražljivost, občutek izgorelosti, praznine, zloraba psihoaktivnih snovi in samomorilno vedenje. Redkeje iščejo pomoč, redkeje govorijo o težavah in navajajo predvsem telesne težave.

14. Posledice sindroma izgorevanja pri delavcih • 5% zdravnikov je doseglo visoke rezultate na treh podlestvicah • ocena stopnje poklicnih dosežkov je ostala visoka pri večini zdravnikov • pri več kot enemu zdravniku od dveh je bilo prisotno razmišljanje o umiku • 5,5% zdravnikov je poročalo o prekomernem pitju alkohola, • 30% zdravnikov je jemalo psihotropna zdravila • 13% pa jih je razmišljalo o samomoru. (3)

15. NAJPOMEMBNEJŠA VPRAŠANJA: Kaj lahko sam storim za preprečevanje izgorelosti pri sebi in najožjih sodelavcih? Ali moram vsak dan kaj storiti? Kaj lahko storim na delovnem mestu?

16. Poznavanje sebe Poglejmo si nekaj lastnosti: • Natančnost • Zanesljivost • Požrtvovalnost • Skrb za druge • …

17. Načrtna skrb za stebre podpore SLUŽBA DRUŽINA HOBIJI PRIJATELJI ZDRAVJE

18. Medsebojna pomoč v timu • Zelo dobro je, če se v timu načrtno goji komunikacija, ki je spoštljiva in podpira posameznika. • Vse prevečkrat se da ugotoviti, da se dogaja proces izgorevanja. Pa ne samo na delovnem mestu. To vpliva na odnose in učinkovitost. • Če smo sposobni jutranjega nasmeha in pozdrava, je to že dober začetek.

19. Strategije za izboljšanje dela v skupini Poznavanje in uporaba strategij za delo v skupini Poznavanje in uporaba strategij za motiviranje delavcev Poznavanje in uporaba strategij za učinkovito delo

20. Programi varovanja zdravja na delovnem mestu • ponujajo delodajalcem strategije za zmanjšanje psihosocialne obremenitve zaposlenih in preprečujejo sindrom izgorevanja • V normalnih pogojih dela • V času reorganizacije • Pri vključevanju invalidov v delo • Ob zmanjševanju števila zaposlenih

21. Vsebina programa za vodstvene strukture je naravnana v implementacijo posameznih strategij za zmanjšanje psihološke obremenitve delavcev skrb za zaposlene (v mejah možnosti in realnosti). Vsebina programa za podrejene delo na nivoju posameznika povečevanje znanja in izboljšanje strategij za ohranjanje zdravja in premagovanje stresa. Vsebine programov varovanja zdravja

22. Ocena potreb v podjetju – vabilo posameznikov k udeležbi v programu in informativni razgovor s posameznimi strukturami. Določitev odgovornega za izvajanje in koordiniranje programa v podjetju. Načrt delavnic s posameznimi strukturami se postavi glede na specifične potrebe in velikost ciljnih skupin. V posamezni skupini je do 30 udeležencev in traja dve uri. Vodita jo dva strokovnjaka. Izvajanje programa I

23. Hvala za pozornost!!