KAKŠEN VZGOJNI KONCEPT POTREBUJE JAVNA ŠOLA? (PERSPEKTIVA VODENJA ŠOLE)

1. KAKŠEN VZGOJNI KONCEPT POTREBUJE JAVNA ŠOLA?(PERSPEKTIVA VODENJA ŠOLE) izr. prof. dr. Robi Kroflič

2. 1. SLIKA Za uvodv kompleksno problematiko oblikovanja vzgojnega koncepta javne šole je dobro začeti z nekaj sto let starimi citati J. Deweya o možnosti uresničevanja vzgojnih ciljev v javni šoli:

3. »Vzgoja je proces življenja in ne priprava na bodoče življenje«, šola pa »…tista oblika družbenega življenja, v kateri so vsi dejavniki usmerjeni v učinkovito usmerjanje otroka, da bo delil skupne vire človečnosti in svoje lastne moči uporabljal za realizacijo socialnih ciljev…« (Dewey J., 1900, Moj pedagoški kredo) • »Edini način, kako (posameznika) pripraviti za družbeno življenje, je vključitev v družbeno življenje.« (Dewey J., 1900, Vzgoji predpostavljena etična načela) • »Kritiki vzgoje in izobraževanja izven šol pregledujejo šolske programe, učne načrte predmetov in v njih ne najdejo prostora za poučevanje etike oziroma 'moralno poučevanje'. Nato zaključijo, da šole ne naredijo ničesar oziroma skoraj ničesar za vzgojo karakterja…« (Dewey J., 1909, Moralna načela v izobraževanju)

4. Učiteljeve zaveze vzgojni vlogi šole ne smemo graditi le na vzgojnih predmetih in vzgojnih ciljih, opredeljenih v učnih načrtih. Hkrati pa nam trditev, da šola vedno proizvaja vzgojne učinke že kot forma sobivanja in to še bolj kakovostno kot učne vsebine, saj gre za praktično – izkustveno učenje, ne sme pomeniti, da za kakovost teh učinkov šolske socializacije ni treba sistematično skrbeti. Dewey namreč opozarja, da: »…vera, da vse pristno izobraževanje izhaja iz izkustva, še ne pomeni, da so vse izkušnje resnično in enako vzgojne… …nekatere izkušnje imajo napačen vzgojni učinek.« (Dewey J., 1938, Izkušnja in izobraževanje)

5. Hkrati pa dodaja, da se učitelji z opravičevanjem, da »…vzgajajo vsak trenutek v dnevu, pet dni v tednu…«, lahko motijo, če »…njihovi lastni karakterji oziroma šolska klima in ideali, njihove metode oziroma posredovane vsebine poučevanja v osnovi niso takšne, da bi intelektualne rezultate združile v vitalno celoto s karakterjem in s tem postale dejavniki moralnega delovanja.« (Dewey J., 1909, Moralna načela v izobraževanju)

6. 2. SLIKA Kaj nam to pove o dosedanjem urejanju vzgojne problematike v javnem šolstvu od srede devetdesetih let v R. Sloveniji?

7. Poleg tega, da je vzgojna dimenzija najbolj občutljivo področje, o čemer pričajo ostre ideološko obarvane debate v času sprejemanja Bele knjige o vzgoji in izobraževanju in Zakona o osnovni šoli (Šebart-Kovač M.), moramo izpostaviti še naslednja empirično preverjena opažanja: • da so učitelji in ravnatelji od sprejetega pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev pričakovali, da bo nadomestil vzgojni koncept šole (Pavlović Z.); • da so učitelji od nosilcev predmeta Državljanska vzgoja pričakovali, da bodo s pomočjo tega predmeta reševali temeljne vzgojne konflikte na šoli (Devjak T.); • da so se učitelji pri discipliniranje učencev na razredni stopnji osnovne šole najpogosteje izogibali ukrepom po pravilniku (Pšunder M.), pri tem pa uporabljali izrazito nekonsistentne vzgojne pristope (Remšak J.).

8. 3. SLIKA Na podlagi dosedanjih raziskav ter analize strateških dokumentov, ki sem jo prikazal na posvetu Zveze pedagoških društev Republike Slovenije (Krajnska Gora 2004), lahko zaključimo, da:

9. obstoječi strateški dokumenti, zakonodaja, sistem stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev/ravnateljev in strokovne objave na temo oblikovanja vzgojnega koncepta javne šole niso delovali spodbudno v smislu iskanja učinkovitejših vzgojnih prijemov v javnem šolstvu, čeprav sprejeti normativni okviri razvoja vzgojnih konceptov na ravni šole niso omejevali; • so na šolah obstajali mnogi parcialni ukrepi za spopadanje s konflikti, ki pa so po podatkih raziskav temeljili na nekonsistentnih ali vsaj nepovezanih akcijah, hkrati pa niso dvignili občutek osebne odgovornosti vseh zaposlenih za doseganje vzgojno-socializacijskih ciljev (Peček-Čuk s sodelavci).

10. 4. SLIKA Zakaj javna šola potrebuje vzgojni koncept?

11. Tudi če zagovarjamo primat posrednih vzgojnih dejavnikov in s tem izobraževalni koncept šole, mora biti vzgoja v njej načrtovana, saj nas v to silita pravni in pedagoški razlog: • pravni razlog zato, ker šola kot družbena institucija nima primarne pravice do vzgoje otrok in mladine; legitimiteto vzgoje ji dodeljujejo starši otrok, ki morajo biti vnaprej seznanjeni z vzgojnim konceptom institucije;

12. in pedagoški razlog zato, ker je šola zapletena institucija, v kateri delujejo mnogi vzgojni dejavniki (vpliv učiteljevega karakterja, šolske klime, metod in vsebin poučevanja, temu pa lahko dodamo še posebne vzgojne predmete oziroma dejavnosti, projekte (npr. Zdrava šola, Varna šola itn.), medvrstniške odnose, organizacijo življenja in šolska pravila ter splošno kulturo šole), ki jih z vzgojnim konceptom povežemo v sklenjeno celoto, ki teži k realizaciji vnaprej opredeljenih vzgojnih smotrov oziroma vrednot. Če tega ne storimo, bodo omenjene dejavnike zasedle naključne partikularne ideologije (učiteljeva nereflektirana stališča, stereotipno razumevanje disciplinske vloge šole kot družbene institucije, ozračje medosebnih odnosov v duhu splošne kulture sobivanja, marketinški vpliv ekonomskih interesov itn.).

13. 5. SLIKA Kateri elementi opredeljujejo vzgojni koncept?

14. Da bi javna šola obetala ustrezne vzgojne učinke, mora imeti jasno opredeljene: • temeljne cilje –vrednote kot merilo; • osnovni teoretski koncept vzgoje - analitična pedagogika je učitelju lahko zemljevid predvidenega delovanja ustreznih vzgojnih dejavnikov; • konkreten operativni načrt vzgojnih dejavnosti - instrument uresničevanja vzgojnega koncepta šole; • normativne dokumente, ki omogočajo spoštovanje/zaščito učenčevih pravic s pomočjo jasno opredeljenih pravil, ki določajo učenčeve pravice in dolžnosti.

15. 6. SLIKA Na kateri ravni naj se opredelijo posamezni elementi vzgojnega koncepta?

16. temeljni cilji in normativni dokumenti, ki omogočajo zaščito učenčevih pravic, morajo biti opredeljeni na sistemski ravni, pri čemer izhajamo iz mednarodnih dokumentov (Evropska resolucija o vzgoji in izobraževanju, UNESCO-va strateška študija Učenje – skriti zaklad, mednarodne konvencije in resolucije o človekovih in otrokovih pravicah, med novejšimi viri EURYDICE-ova študija Državljanska vzgoja v Evropi) in nacionalnih strateških dokumentov (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v R Sloveniji); • osnovni teoretski koncept vzgoje in iz njega izhajajoč konkreten operativni načrt vzgojnih dejavnosti naj se oblikuje na ravni posamezne šole v skladu z načelom avtonomije.

17. 7. SLIKA Kaj to pomeni za vlogo pedagoškega vodje javne šole?

18. Pedagoški vodja bi moral biti zadolžen za: • varovanje zakonitosti delovanja šole pri uveljavljanju vzgojno-disciplinskih ukrepov (v skladu z temeljnimi cilji in normativnimi dokumenti); • oblikovanje osnovnega teoretskega koncepta vzgoje in konkretnega operativnega načrta vzgojnih dejavnosti.

19. 8. SLIKA Kako naj se oblikuje in kaj naj obsega konkreten operativni načrt vzgojnih dejavnosti na ravni šole?

20. grajen mora biti na doseženem konsenzu med strokovnimi sodelavci šole, uporabniki in predstavniki lokalne skupnosti (Svet šole), pri čemer je smiselno zagotoviti procesno naravo njegovega nastajanja, pri katerem so aktivno udeleženi tudi učenci; • šola lahko opredeli tudi specifične vzgojno-izobraževanje cilje, pri tem pa se moramo izogibati takim specifičnim ciljem, ki imajo očiten političen ali konfesionalen predznak (ali vsaj »pridih« omenjenih utemeljitev); specifični vzgojni cilji pa lahko izhajajo iz posebnega položaja šole v kulturnem okolju lokalne skupnosti (npr. vloga šole kot kulturnega središča lokalnega okolja, vpetost šole v ohranjanje naravne in kulturne dediščine, organizacija prostovoljnih dejavnosti učencev ali drugačne oblike sodelovanja z drugimi institucijami v lokalnem okolju itn.);

21. zasnovan je lahko na različnih širših vzgojno-teoretskih pristopih in ožjih vzgojno-disciplinskih strategijah (npr. na pristopih demokratičnega dogovarjanja o skupnih pravilih šolskega bivanja, mediaciji, restituciji, različnih paradigmah svetovalnih pristopov, oblikovanju varovalnih mehanizmov za zaščito pred nasiljem, a mora ob kombiniranju omenjenih pristopov zagotavljati konsistentnost ravnanja (pri tem je nevarno zagovarjanje takih kombiniranih modelov, kjer na eni strani izhajamo iz predpostavke o pedagoški neustreznosti formalnega vzgojnega ukrepanja, kasneje pa po njem v tako velikem sistemu, kot je javna osnovna šola, nujno posežemo);

22. ker v javni šoli zadnjih desetletij predstavljajo nespregledljiv element vzgojnega načrta formalni dokumenti o pravicah in dolžnostih učencev, se je potrebno zavedati substancialne razlike med jezikom prava in jezikom bolj poglobljenih antropoloških teorij, kakor tudi nujne potrebe po vzajemnem dopolnjevanju obeh pristopov, ki jo na načelni ravni zagovarjajo tudi teoretiki prava;

23. Ključen element operativnega načrta vzgojnih dejavnosti je premislek o usklajenem in povezanem delovanju večine vzgojnih dejavnikov: • usklajenih pričakovanj in ravnanja vseh pedagoških delavcev, • povezovanja obravnave vzgojne tematike pri vseh šolskih predmetih, • odpravljanja neskladja med verbalnimi vzgojno-vrednostnimi sporočili in neformalnimi praksami osebnih odnosov na ravni splošne šolske kulture, • vpetosti posebnih projektov z vzgojno-disciplinskega področja v splošna načela vzgojnega načrta, • občutljivem obravnavanju šolske ponudbe na ravni izbirnih vsebin (npr. prostovoljno delo) in formalnih dejavnosti, ki ne posegajo v čas pouka (npr. šolski parlament), • posebej pomembne ponudbe dejavnosti z vzgojno dimenzijo v realnem, nevarovanem (izvenšolskem) okolju (spodbujanje učencev k angažiranemu delovanju v lokalnem okolju pri ekoloških, socialnih, kulturnih, športnih dejavnostih itn.).

24. 9. SLIKA Kaj to pomeni za delovanje prosvetne politike?

25. Prosvetna politika mora zagotavljati: • zakonitost delovanja šole (inšpekcija); • ustrezne sistemske možnosti za zagotavljanje reševanja pritožb uporabnikov (inšpekcija); • lahko priporoči/predpiše šolam, da morajo imeti oblikovan vzgojni načrt/koncept, ter seveda natančno opredeli skupne elemente tega koncepta na ravni države in specifične elemente, ki jih opredelijo šole v skladu s strokovno avtonomijo; • v tem primeru mora zagotoviti vsebinsko ustrezne možnosti dodatnega izobraževanja ravnateljev/učiteljev za to vlogo; • poskrbeti za dostopen nabor ustrezne literature (prevodne, domače) z navedenega področja.

26. 10. SLIKA Vzgojni koncept med cilji preventivne/kurativne discipline in načeli vzgoje za odgovornost

27. Termin »vzgojni koncept«, pa tudi operativni termin »vzgojni načrt« zajemata elemente prepletajočih se, a vendar strukturno različnih področij ukrepov: • discipliniranja, ki jih delimo na dejavnike preventivne in kurativne discipline (M. Pšunder); • vzgoje kot spodbujanja moralnega razvoja in oblikovanja lastne identitete (kar nekako pokriva termin »vzgoja za odgovornost«), ki se v veliki meri pokriva z pojmom preventivna disciplina, delno tudi s pojmom kurativna disciplina (saj je tudi cilj formalnega vzgojnega ukrepanja ali svetovanja ob že storjenih prekrških opredeljen z delovanjem na spreminjanje stališč, vrednot in ravnanj kršiteljev), a ga je po mojem mnenju pomembno izpostaviti posebej;

28. odgovornost posameznika se res krepi tudi z doslednimi zahtevami po spoštovanju pravil in dogovorov, a še pred tem lahko začnemo s spodbujanjem razvoja empatičnih zmožnosti ter oblikovanjem takega kulturnega okolja, ki učenca nenehno nagovarja k etični zavezanosti in odgovornosti preko živih človeških stikov, ustreznih dejavnosti v spodbudnem okolju in šele na to s simbolnim univerzumom opredeljenih vrednot in norm.

29. 11. SLIKA Strokovna opozorila o nevarnostih zavezujočega oblikovanju vzgojnega načrta v osnovni šoli:

30. opredeljevanje občih in partikularnih vrednot kot elementa operativnega vzgojnega načrta (razlike med javnimi šolami in zasebnimi šolami s koncesijo); • konsistentnost teoretskega koncepta šole z obligatornimi cilji in normativnimi akti za zaščito otrokovih pravic (lokalna usmeritev šole ne sme v ničemer nasprotovati temeljnim skupnim ciljem in normativnim aktom);

31. iskanje konsenza o dokumentih, ki nastajajo na podlagi avtonomije šole (med strokovnimi delavci na šoli, uporabniki in predstavniki lokalne skupnosti – medtem ko naj se nacionalna prosvetna politika vključi v te razprave izključno ob sumu nezakonitosti oziroma ob konkretnih pobudah prej navedenih akterjev); • državna podpora sistemom dodatnega izobraževanja ravnateljev/učiteljev; • razmislek o mehanizmih nadzora in zaščite uporabnikov (občutljivo poseganje v spremembe Pravilnikov in pristojnosti Šolske inšpekcije); • razmislek o tem, ali naj država od šol zahteva dodaten strateški dokument ali zgolj priporoči oblikovanje konsenza o usklajevanju učinkov vzgojnih dejavnikov; • izogibanje nadaljnjim ideološkim sporom.