Vaje CPP – Temeljna načela

1. Vaje CPP – Temeljna načela dr. Andrej Ekart, 8.3.2011 Bologna, 2. letnik (2011)

2. Sklep III Ips 79/93 – Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od tožene stranke: plačilo zneska 13.314,30 SIT z zamudnimi obrestmi od tega zneska od 10. 3. 1992 dalje; plačilo zamudnih obresti od zneska 6.460,90 SIT od vložitve tožbe (to je od 3. 8. 1993) dalje (plačila zneska 6.460,90 SIT ni zahtevala); S sodbo z dne 11. 2. 1993 je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo: - 19.775,20 SIT z zamudnimi obrestmi od 9. 3. 1993 dalje. Ali je tožena stranka upravičena vložiti pritožbo? Iz katerega razloga?Ali ima pravni interes za vložitev pritožbe tudi tožeča stranka?

3. Sklep II Ips 10/95 - načelo dispozitivnosti: V pravdi na razvezo zakonske zveze, ki jo s tožbo začel mož, je žena vložila nasprotno tožbo na plačilo preživnina po 8.000 SIT mesečno od 1.5.1992 dalje. Sodišče ji je prisodilo 128.000 SIT od 1.5.1992 do 31.8.1993, od 1.9.1993, ko je bila vložena tožba na razvezo, pa 8.000,00 SIT mesečno. V pritožbi je žena navajala, da bi morali nižji sodišči določiti višino preživnine na glede na postavljeni tožbeni zahtevek v tolikšnem znesku, da bi bil toženi stranki zagotovljen enak materialni položaj, kot ga je imela pred razvezo zakonske zveze. Res?

4. Sodba II Ips 504/2002 - razpravno načelo: Tožnik je s tožbo zahteval od toženca vrnitev podarjene nepremičnine vl. št. 375 k.o. zaradi velike nehvaležnosti. V postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni navedel, kaj je bil nagib ob darilu niti kasneje odpadlo daritveno podlago. V pritožbenem postopku pa je navajal, da je toženec proti tožniku zagrešil kaznivo dejanje zapustitve slabotne osebe brez pomoči po 139. členu KZ, zaradi česar je podana podlaga za kondikcijo.

5. Sodba II Ips 514/99 - načelo oficialnosti in preiskovalno načelo: Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da se zakonska zveza, ki jo je sklenila dne 21.3.1987 s tožencem, razveže in naj se mladoletna hči in sin njej dodelita v vzgojo in varstvo.Tekom postopka je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo 11.3.1998, čeprav je toženec na dan naroka sporočil, da se obravnave ne more udeležiti zaradi drugih obveznosti, njegov pooblaščenec pa je imel tega dne druge obveznosti. Sodišče je odločilo, ne da bi toženca zaslišalo in ne da bi mu dalo možnost, da se izjasni o navedbah tožnice in prič. Toženec še posebej ni mogel povedati ničesar o svojem odnosu do otrok in o okoliščinah v zvezi s plačevanjem preživnine. Sodišče je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ali gre za kršitev postopka?

6. Sklep II Ips 384/2006 Tožnik je bil najemnik spornega groba in je izpolnjeval obveznosti iz najemne pogodbe. Tožena stranka (najemodajalec groba) je naknadno grob oddala tudi drugemu najemniku in je v njem dovolila pokop drugega pokojnika. Tožnik nato vloži tožbo na vzpostavitev prejšnjega stanja, toženec pa zahtevek pripozna. Za prekop groba ter izkop in prenos posmrtnih ostankov morajo biti izpolnjeni določeni pogoji (vključno s predhodnim dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa), ki so določeni s kogentnimi predpisi, s katerimi je predvideno tudi upravnemu organu pridržano odločanje o tem (glej 9. in 39. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč). Ali lahko sodišče dovoli pripoznavo tožbenega zahtevka?

7. Sklep II Ips 791/93 A in B sta sklenili izročilno pogodbo, do realizacije katere pa ni prišlo, ker je bila v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine. Da bi pridobil nepremičnino, je B vložil tožbo na razvezo izročilne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine. A je tožbeni zahtevek takoj pripoznal, zato je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Je ravnalo pravilno?

8. Praktikum Mati je v imenu mladoletnega otroka vložila tožbo na plačilo preživnine v višini 20.000,00 SIT. Sodišče je dosodilo 45.000,00 SIT preživnine. Zoper sodbo se je pritožil toženec (otrokov oče) in uveljavljal kršitev načela dispozitivnosti, ker je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, in kršitev razpravnega načela, ker je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom njegovo plačilno listo, ki ga nobena od strank ni predlagala. Upravičeno?

9. Sodba II Ips 170/99 A je B-ju prodal ukradeno uro, ki mu jo je odvzel C. B vloži zoper C-ja publicijansko tožbo (vrnitveni zahtevek dobrovernega posestnika, 98 SPZ) na vrnitev ure, v kateri navaja, da mu je C uro odvzel ter mu je noče vrniti. Tekom dokaznega postopka sodišče dejansko ugotovi, da je C odvzel uro B-ju, ker pa B ni predlagal nobenega dokaza za ugotavljanje svoje dobrovernosti, sodišče le-te v postopku ni dokazovalo. Kljub temu sodišče izda ugodilno sodbo, zoper katero se C pritoži, ker B-jeva dobrovernost ni dokazana. Upravičeno?

10. Sodba II Ips 116/2004 Zavarovalnica Z je z A-jem sklenila zavarovalno pogodbo za zavarovanje stanovanja. Kmalu za tem je A-ju na stanovanju nastala škoda zaradi požara. Požar je izbruhnil zaradi kratkega stika, ki je bil posledica dotrajanosti električnih inštalacij. Ker zavarovalnica A-ju ni hotela izplačati zavarovalnine, je A vložil tožbo. Zavarovalnica je v odgovoru na tožbo navajala, da ni odgovorna, kot dokaz pa predložila svoje splošne pogoje poslovanja. Na tretjem naroku za glavno obravnavo navaja, da zahtevek ni utemeljen, ker 3. člen splošnih pogojev poslovanja predvideva, da zavarovalnica ne krije požarne škode, ki je posledica dotrajanih električnih inštalacij. Sodišče zahtevku ugodi, zavarovalnica pa se pritoži zaradi napačne uporabe materialnega prava. Upravičeno?

11. Sklep II Ips 152/2003 – materialno procesno vodstvo • A in B sta bila stara vinska bratca. Nekega decembrskega dne sta se na poti iz ene v drugo gostilno vinjena peljala skozi gozd in se tam skregala, nakar je B »vrgel« A-ja v mrazu in snegu sredi gozda iz avta in se odpeljal naprej. A je utrpel ozebline, vsled česar je proti B-ju vložil odškodninsko tožbo. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker iz trditvene podlage ni bilo mogoče razbrati, da je bilo B-jevo ravnanje protipravno. A v tožbi namreč ni navedel, koliko je bilo mesto, kjer ga je B odložil oddaljeno od ene ali druge gostilne, ali je poznal pot do gostiln ipd. Ali je sodišče ravnalo pravilno? Ali je aktivnost sodišča odvisna od tega, ali ima stranka odvetnika?

12. Sodba II Ips 356/2004 - načelo pomoči prava nevešči stranki • Toženec brez pooblaščenca je podpisal zapisnik z glavne obravnave, v katerem je navedeno, da se ta zaključuje, ker ni več novih dejanskih navedb in novih dokaznih predlogov. V pritožbi je navajal, da je sodišče kršilo pojasnilno dolžnost iz 12. člena ZPP, ker ga ni seznanilo s tem, da ne more več predlagati nobenih dokazov, in s tem, da lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Ali bo uspel?

13. Sklep I R 88/2005 – načelo javnosti, ustnosti, • V vlogi na Vrhovno sodišče RS je tožnik predlagal prenos pristojnosti prvostopenjskega sodišča iz razloga, ker ni bil deležen ustreznega sodnega varstva (delegacija iz razlogov smotrnosti). Zaradi popolne razjasnitve dejanskega stanja predlaga, da se ga osebno vabi na sejo ali razgovor. Bo s predlogom za osebno vabljenje uspel?

14. Sodba II Ips 692/2003 – n. neposrednosti in n. ustnosti – • Sodišče kljub tožnikovi zahtevi na glavni obravnavi vpogledanih listin ni podrobno prebralo in ni zaslišalo izvedenca, čeprav je imel tožnik na izvedensko mnenje pripombe in je zahteval pojasnila. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da mu je bila s tem "kršena ustavnopravno varovana temeljna človekova pravica do neposrednega izvajanja dokazov po 4. členu ZPP". Ali ima prav?

15. n. obojestranskega zaslišanja / neposrednosti vs ekonomičnost postopka - Sklep II Ips 438/99 – Vojičić Aleksander A in B sta se neko soboto zvečer sporekla pred lokalom, vsled česar je A B-ja udaril po licu in mu prizadejal lahko telesno poškodbo. a) Dogodek sta opazovala C (A-jev prijatelj) in D (B-jev prijatelj), sodišče pa je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju C-ja. A meni, da je bila kršeno načelo kontradiktornosti. Bo uspel? b) Dogodek je opazovala skupina 20 ljudi, saj je spor med A-jem in B-jem pritegnil veliko pozornost ostalih gostov lokala, ki so sedeli na terasi. Sodišče je A-ja obsodilo na plačilo odškodnine. A se je zoper tožbo pritožil iz razloga, ker sodišče ni zaslišalo vseh 20 prič, katerih zaslišanje je predlagal. Bo uspel? c) Sodišče je zaslišalo tako osebo A, B, C in D, ni pa zaslišalo natakarice, ki je od D-ja slišala, kaj se je zgodilo. Ali je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti?

16. Sodba in sklep II Ips 251/97, Sodba II Ips 548/2002 – predhodno vprašanje kazenske odgovornosti – • Z neznanega tovornjaka je odpadlo rezervno kolo, v katerega je zapeljal mož oziroma oče tožnic z osebnim avtomobilom, kar je imelo za posledico njegovo smrt in 100-odstotno invalidnost tožnice. Po preteku 3 let sta tožnici vložile tožbo proti Zavarovalnici, ki naj krije škodo iz »škodnega sklada«. Sodišče prve stopnje je na ugovor toženke zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo. Tožnica je vložila pritožbo, da bi sodišče moralo uporabiti daljši zastaralni rok v primeru škod, povzročenih s kaznivim dejanjem (353 OZ) in kot predhodno rešiti vprašanje, ali je škoda nastala s kaznivim dejanjem po 325. členu KZ. Ali bo glede na domnevo nedolžnosti uspešna?

17. Sodba II Ips 268/97 – identično dejansko stanje A je B-ja ustavil na pločniku, ga prijel za srajco in trenerko pod goltancem, nato pa močno s pestjo udaril po glavi v višini levega očesa in mu pri tem prizadejal rano na zgornji veki levega očesa in hude posledične glavobole. A je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja (146 KZ), ker je prizadejal telesno in duševno celovitost B-ja. Po pravnomočni kazenski sodbi vloži B proti A-ju odškodninsko tožbo zaradi povzročitve telesnih bolečin. Toženec A v odgovoru na tožbo navaja, da mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti, saj je ob identičnem dejanskem stanju sodišče vezano na kazensko sodbo. Ali ima prav? Lahko civilno sodišče ugotovi deljeno odgovornost ali večji obseg poškodb?

18. Predhodno vprašanje - vezanost na kazensko sodbo • Kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki je tekel proti B-ju, se je končal z zavrnilno sodbo, ker je državni tožilec na glavni obravnavi umaknil obtožnico. Oškodovanec A je vložil tožbo na povračilo škode, B pa je ugovarjal zastaranje, ker je že pretekel triletni zastaralni rok. A je odgovoril, da zahtevek ni zastaran, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Ali lahko v tem primeru pravdno sodišče odloča o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju?

19. Predhodno vprašanje – vezanost na pravnomočne odločbe - upravni organ • A je vložil tožbo za plačilo odškodnine v zvezi s škodo, ki je nastala zaradi protipravno zadržanega blaga s strani Carinske uprave RS. A-ju je bilo blago vrnjeno na podlagi pravnomočne odločbe upravnega organa. Kaj naj stori sodišče?

20. n. neposrednosti, n. kontradiktornosti - Sklep II Ips 371/93 • Prvostopenjsko sodišče je oprlo svojo odločitev le na podatke spisa K 41/89, čeprav je tožnik izrecno zahteval, da se zasliši vsaj izvedenec prometne stroke in da se opravi rekonstrukcija škodnega dogodka. V pritožbi tožnik navaja, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Bo uspel?

21. n. proste presoje dokazov - Sodba in sklep II Ips 273/2002 • Sodišče je odločalo o vprašanju, ali je zdravniška napaka lahko vzrok za tožničino upokojitev ali ne. Tekom dokaznega postopka so bila podana 3 nasprotujoča si izvedenska mnenja. Sodišče ni sprejelo vseh oziroma, natančneje, ni sprejelo nekaterih delov nekaterih izvedenskih mnenj. Ali je s tem, da je iz vseh izvedenskih mnenj nekaj izpustilo, kršilo načelo proste presoje dokazov?

22. n. proste presoje dokazov, Sodba II Ips 298/2003 • Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno verjelo toženi stranki in njenim pričam, ignorirali pa tožničino izpovedbo in listinske dokaze, ki jih je predložila. Sodišče je tudi spregledalo, da so vsi izvedenci, s katerimi se je tožnica bodisi strinjala ali ne, v svojih prvih mnenjih povedali, da je šlo za tehnično izboljšavo, vendar sodišči izvedenskih mnenj nista ocenili v skladu s 7. in 8. členom ZPP, marveč sta sprejeli (kar prepisali) mnenje izvedenca, ki je po petih letih spremenil svoje mnenje in menil, da v konkretnem primeru ne gre za tehnično izboljšavo. Ali bo pritožnica uspešna?